Latinsko-arheološki tabor

Letos je latinsko-arheološki tabor potekal med 11. in 17. avgustom. Dijaki so odpotovali na jug Italije, na območje Velike Grčije (Magna Graecia) ter podrobneje spoznavali rimsko kulturo ter zgodovino. V nadaljevanju si lahko preberete dva zapisa dijakov o tem, kaj so počeli in doživeli.

Takšno je torej doživetje življenja pod mogočnim Vezuvom …

pompeji12Tradicija pravi, da latinsko-arheološki tabor poteka nekje med drugim in tretjim tednom avgusta, in prav nič drugače ni bilo tokrat. Po ogledu nekaterih najčudovitejših koščkov mozaika, ki jih premore naš planet, kot so Sicilija, Barcelona in Rim, so na vrsto prišli – morda od vseh doslej najbolj zgovorni – Pompeji. Komaj smo čakali, da se odpravimo novim dogodivščinam naproti, čakali smo pozno v noč in pol ure po tem, ko je naša Ana Velenšek zagotovila prihod bronaste kolajne v našo domovino (že tretje kolajne s teh olimpijskih iger), smo pognali v pogon tudi našega zvestega spremljevalca Zvoneta, ki nas je s svojim »Rudijem« odpeljal v svet, ki je na nas čakal že vse odtlej, ko ga je zasul pepel mogočnega Vezuva …

 

pompeji11
Petek, 12. 8.:

V popoldanskih urah smo prišli v Neapeljski zaliv in si ogledali ugašajoč vulkan Solfatara, na območju katerega zelo močno smrdi po žveplu in se na nekaterih delih precej kadi. Tisti bolj pogumni so šli v tamkajšnjo savno in se prepustili vroči vulkanski pari. Po končanem ogledu pa smo obiskali Herculaneum, ki ga je Vezuv ob izbruhu leta 79 pokopal pod seboj. Videli smo cela okostja ljudi, ki jim je tisti usodni dan vzel življenje. Ko smo prišli v hotel, pa smo videli, da ima hotel v lasti bazen, in seveda smo ga že prvi dan izkoristili za lepši zaključek dneva.



tabor5
Sobota, 13. 8.:

V soboto smo uživali ob raziskovanju izkopanin v Pompejih. Spoznavali smo mestni načrt, obiskali najbolj pomembne stavbe in brali grafite ter napise, ki so se ohranili. Ogromno je bilo raznih politično-kampanjskih napisov, ki so pred volitvami prebivalce prepričevali, kdo je najboljši za njih. Videli smo tudi znamenit mozaik z napisom »cave canem« (pozor, hud pes) ter prečudovit forum z ostanki kovinskih kipov, ki so bili ogromni. Sledilo je kopanje na neapeljski plaži, ki pa nam je delalo kar precej preglavic, saj je preteklo kar nekaj časa in je bila za nami precej dolga prehojena pot, preden smo našli primerno plažo. Sledila je večerja in po večerji zabava ob (in v) bazenu.


pompeji10tabor1
Nedelja, 14. 8.:

Zjutraj smo se odpravili na ladjo, ki nas je odpeljala do prečudovitega otočka Capri. Otok je znan po jami Grotta Azzurra, ki smo si jo želeli ogledati, a nam je načrte žal prekrižala previsoka plima, zato smo se odpravili na ogled mest Capri in Anacapri, pot pa nas je vodila tudi do razgledne točke in seveda do plaže, ki je bila po vročem dnevu še kako dobrodošla. Ko smo prišli nazaj na obalo, smo se udeležili še večerne svete maše v bližnjem mestecu Caserta in se v hotel vrnili ob zelo pozni uri, tam pa nas je že čakala odlična večerja.


pompeji9
tabor3
Ponedeljek, 15. 8.:

Dan se je začel z ogledom Arheološkega muzeja v Neaplju, ki hrani bogato zbirko fresk, kipov in mozaikov, ki so jih našli v Pompejih in okolici. Po daljšem odmoru za kosilo smo se odpravili proti Vezuvu, da si pobližje ogledamo vzrok katastrofe, ki je prizadela Pompeje in Herculaneum. Pot ni bila preveč zahtevna in na vrhu se nam je odprl pogled na Neapelj in globok krater na sredini vulkana.


pompeji1
tabor4
Torek, 16. 8.:

Okoli devete ure smo se poslovili od našega hotela in se odpeljali proti Paestumu, naši zadnji postaji. Na cesti nas je presenetila gneča, toda dolgo vožnjo je poplačal pogled na čudovito ohranjene templje, ki so nas popeljali več kot dve tisočletji v preteklost. Sklepni skupni dogodek je bilo še kopanje, zvečer pa smo se odpravili proti domu.


Po šestih dneh spoznavanja novih krajev se je naša poletna pravljica zaključila, vendar smo prepričani, da se bo v naših srcih odvijala še naprej (v skrajnem primeru vsaj do naslednjega latinsko-arheološkega tabora). Ob vrnitvi s tabora smo bili namreč še vedno v ekstazi od vseh doživetij in odkritij, ki so nas zaznamovala na našem popotovanju. Naše misli so se še dneve in dneve vračale k pogledu na velikanski Vezuv in njegovo uničujočo moč, k silnem sijaju templjev, ki so se dvigali v nebo v Paestumu, k življenju na jugu Italije, ki nam ga je razodel Neapelj, in k skrivnostim antičnega sveta, ki smo jih našli pod ruševinami Pompejev. Domov smo s seboj odnesli prečudovit spomin, ki bo trajal – še en košček mozaika, ki ga bomo dodali v svojo zbirko. Postal bo večen.

Luka Benedičič, Luka Korošec, Nika Šušteršič in Nika Tomše, 4. c

pompeji13

 

 

Latinsko-arheološki tabor 2016

Letos nas je latinsko-arheološki tabor med 11. in 17. avgustom popeljal na jug Italije, na območje Velike Grčije (Magna Graecia), točneje v okolico Neaplja.

Že prvi dan popotovanja smo si ogledali ugašajoč vulkan Solfatara, za katerega so v antiki verjeli, da predstavlja vhod v podzemlje. Večina se nas je zmrdovala nad vonjem žvepla, čeprav naj bi slednji imel določene pozitivne učinke.

Ta dan smo si ogledali še antično mesto Herkulaneum, ki ga lahko imenujemo za mlajšega brata bolj slavnih Pompejev. Velik del ruševin tega mesteca predstavljajo domusi in pa insule, torej gre za bolj stanovanjsko naselje. Najbolj so me fascinirale kosti v prostorih za čolne. Gre za popolne skelete ljudi, ki niso ubežali izbruhu Vezuva konec avgusta l. 79 n.št., temveč so umrli zaradi termalnega šoka, kar je skelete pustilo v najbolj šokantnih položajih.

Po Herkulaneumu pa smo si naslednji dan ogledali še Pompeje. Tu imam pripomniti, da je šlo za kar konkretno mesto z okrog 20.000 prebivalci, zato smo si ogledali kar nekaj domusov, ki imajo izredno lepo ohranjene marmornate impluvije, prav tako je z nekaterimi mozaiki in pa freskami (vsaj tistimi, ki so ohranjeni na kraju samem, in niso v Neapeljskem muzeju). Tako imenovana pompejansko rdeča barva je vseprisotna tako v Pompejih kot v Herkulaneumu. Posebno smo se potrudili poiskati znani mozaik z napisom Cave canem. Med drugim smo si ogledali tudi teater, amfiteater, forum, bordel, mestne vodnjake, antični prehod za pešce in pa antične lokale s hitro prehrano. Slednjih je bilo največ opaziti ob glavni ulici, ki je po mojem mnenju rahlo spominjala na Čopovo ulico v Ljubljani. Popoldne nam je zelo prijalo kopanje v morju, saj nas je vročina na arheološkem najdišču dodobra izmučila.

Tretji dan je sledil izlet na otok Capri, kjer smo si na hitro ogledali mesti Capri in Anacapri, zraven pa se nasmejali mnogim domiselnim rešitvam prebivalcev, ki morajo živeti zelo tesno skupaj. Otoku smo nadeli ime Kuba Italije. Na obali tega otoka smo se kopali tudi v izredno čisti vodi, vsaj če smemo soditi po količini morskih ježkov, ki so bili prisotni. Zvečer smo se po prihodu na celino udeležili tudi maše.

Četrti dan smo pričeli z dopoldanskim obiskom muzeja v Neaplju, kjer smo si ogledali osupljivo zbirko antičnih artefaktov od mozaikov, fresk, kipov do majhnih oljenk. Kar nekaj časa smo se zadržali pri maketi antičnih Pompejev, kjer smo na dolgo in široko razglabljali, kaj vse smo obiskali v omenjenem mestu dva dneva prej. Največ pozornosti smo posvetili mozaikom in kipom boga Pana.

Popoldne smo se še povzpeli na ognjenik Vezuv, kar nam je dalo čisto nov kontekst k ruševinam, videnim dva in pa tri dneve prej. Nekateri smo bili malce razočarani nad samim kraterjem vulkana, saj se iz njega ni niti kadilo. Smo pa bili srečni pri povratku v hotel, da smo vsi še celi in zdravi.

Zadnji dan pa smo se odpravili v mesto Paestum, kjer smo si ogledali tri mogočna in dobro ohranjena antična svetišča in muzej, v katerem hranijo artefakte iz arheološkega parka. Tu me je najbolj presenetilo, da se v njem niso nahajali le frizi, stebri in freske, temveč tudi izredno lepo poslikane vaze in pa dve hoplitski opremi. Popoldne smo preživeli s kopanjem v morju na lepi peščeni plaži, zvečer pa smo utrujeni pričeli z dolgo vožnjo domov, polni vtisov in novega znanja, nabranega v pičlih 5 dneh.

Nika Podakar, 3. c

pompeji5
pomepji7
pompeji2
pomepji8

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.