V popoldanskih urah smo prišli v Neapeljski zaliv in si ogledali ugašajoč vulkan Solfatara, na območju katerega zelo močno smrdi po žveplu in se na nekaterih delih precej kadi. Tisti bolj pogumni so šli v tamkajšnjo savno in se prepustili vroči vulkanski pari. Po končanem ogledu pa smo obiskali Herculaneum, ki ga je Vezuv ob izbruhu leta 79 pokopal pod seboj. Videli smo cela okostja ljudi, ki jim je tisti usodni dan vzel življenje. Ko smo prišli v hotel, pa smo videli, da ima hotel v lasti bazen, in seveda smo ga že prvi dan izkoristili za lepši zaključek dneva.

V soboto smo uživali ob raziskovanju izkopanin v Pompejih. Spoznavali smo mestni načrt, obiskali najbolj pomembne stavbe in brali grafite ter napise, ki so se ohranili. Ogromno je bilo raznih politično-kampanjskih napisov, ki so pred volitvami prebivalce prepričevali, kdo je najboljši za njih. Videli smo tudi znamenit mozaik z napisom »cave canem« (pozor, hud pes) ter prečudovit forum z ostanki kovinskih kipov, ki so bili ogromni. Sledilo je kopanje na neapeljski plaži, ki pa nam je delalo kar precej preglavic, saj je preteklo kar nekaj časa in je bila za nami precej dolga prehojena pot, preden smo našli primerno plažo. Sledila je večerja in po večerji zabava ob (in v) bazenu.

Zjutraj smo se odpravili na ladjo, ki nas je odpeljala do prečudovitega otočka Capri. Otok je znan po jami Grotta Azzurra, ki smo si jo želeli ogledati, a nam je načrte žal prekrižala previsoka plima, zato smo se odpravili na ogled mest Capri in Anacapri, pot pa nas je vodila tudi do razgledne točke in seveda do plaže, ki je bila po vročem dnevu še kako dobrodošla. Ko smo prišli nazaj na obalo, smo se udeležili še večerne svete maše v bližnjem mestecu Caserta in se v hotel vrnili ob zelo pozni uri, tam pa nas je že čakala odlična večerja.

Dan se je začel z ogledom Arheološkega muzeja v Neaplju, ki hrani bogato zbirko fresk, kipov in mozaikov, ki so jih našli v Pompejih in okolici. Po daljšem odmoru za kosilo smo se odpravili proti Vezuvu, da si pobližje ogledamo vzrok katastrofe, ki je prizadela Pompeje in Herculaneum. Pot ni bila preveč zahtevna in na vrhu se nam je odprl pogled na Neapelj in globok krater na sredini vulkana.

Okoli devete ure smo se poslovili od našega hotela in se odpeljali proti Paestumu, naši zadnji postaji. Na cesti nas je presenetila gneča, toda dolgo vožnjo je poplačal pogled na čudovito ohranjene templje, ki so nas popeljali več kot dve tisočletji v preteklost. Sklepni skupni dogodek je bilo še kopanje, zvečer pa smo se odpravili proti domu.

Letos nas je latinsko-arheološki tabor med 11. in 17. avgustom popeljal na jug Italije, na območje Velike Grčije (Magna Graecia), točneje v okolico Neaplja.

Že prvi dan popotovanja smo si ogledali ugašajoč vulkan Solfatara, za katerega so v antiki verjeli, da predstavlja vhod v podzemlje. Večina se nas je zmrdovala nad vonjem žvepla, čeprav naj bi slednji imel določene pozitivne učinke.

Ta dan smo si ogledali še antično mesto Herkulaneum, ki ga lahko imenujemo za mlajšega brata bolj slavnih Pompejev. Velik del ruševin tega mesteca predstavljajo domusi in pa insule, torej gre za bolj stanovanjsko naselje. Najbolj so me fascinirale kosti v prostorih za čolne. Gre za popolne skelete ljudi, ki niso ubežali izbruhu Vezuva konec avgusta l. 79 n.št., temveč so umrli zaradi termalnega šoka, kar je skelete pustilo v najbolj šokantnih položajih.

Po Herkulaneumu pa smo si naslednji dan ogledali še Pompeje. Tu imam pripomniti, da je šlo za kar konkretno mesto z okrog 20.000 prebivalci, zato smo si ogledali kar nekaj domusov, ki imajo izredno lepo ohranjene marmornate impluvije, prav tako je z nekaterimi mozaiki in pa freskami (vsaj tistimi, ki so ohranjeni na kraju samem, in niso v Neapeljskem muzeju). Tako imenovana pompejansko rdeča barva je vseprisotna tako v Pompejih kot v Herkulaneumu. Posebno smo se potrudili poiskati znani mozaik z napisom Cave canem. Med drugim smo si ogledali tudi teater, amfiteater, forum, bordel, mestne vodnjake, antični prehod za pešce in pa antične lokale s hitro prehrano. Slednjih je bilo največ opaziti ob glavni ulici, ki je po mojem mnenju rahlo spominjala na Čopovo ulico v Ljubljani. Popoldne nam je zelo prijalo kopanje v morju, saj nas je vročina na arheološkem najdišču dodobra izmučila.

Tretji dan je sledil izlet na otok Capri, kjer smo si na hitro ogledali mesti Capri in Anacapri, zraven pa se nasmejali mnogim domiselnim rešitvam prebivalcev, ki morajo živeti zelo tesno skupaj. Otoku smo nadeli ime Kuba Italije. Na obali tega otoka smo se kopali tudi v izredno čisti vodi, vsaj če smemo soditi po količini morskih ježkov, ki so bili prisotni. Zvečer smo se po prihodu na celino udeležili tudi maše.

Četrti dan smo pričeli z dopoldanskim obiskom muzeja v Neaplju, kjer smo si ogledali osupljivo zbirko antičnih artefaktov od mozaikov, fresk, kipov do majhnih oljenk. Kar nekaj časa smo se zadržali pri maketi antičnih Pompejev, kjer smo na dolgo in široko razglabljali, kaj vse smo obiskali v omenjenem mestu dva dneva prej. Največ pozornosti smo posvetili mozaikom in kipom boga Pana.

Popoldne smo se še povzpeli na ognjenik Vezuv, kar nam je dalo čisto nov kontekst k ruševinam, videnim dva in pa tri dneve prej. Nekateri smo bili malce razočarani nad samim kraterjem vulkana, saj se iz njega ni niti kadilo. Smo pa bili srečni pri povratku v hotel, da smo vsi še celi in zdravi.

Zadnji dan pa smo se odpravili v mesto Paestum, kjer smo si ogledali tri mogočna in dobro ohranjena antična svetišča in muzej, v katerem hranijo artefakte iz arheološkega parka. Tu me je najbolj presenetilo, da se v njem niso nahajali le frizi, stebri in freske, temveč tudi izredno lepo poslikane vaze in pa dve hoplitski opremi. Popoldne smo preživeli s kopanjem v morju na lepi peščeni plaži, zvečer pa smo utrujeni pričeli z dolgo vožnjo domov, polni vtisov in novega znanja, nabranega v pičlih 5 dneh.

Nika Podakar, 3. c