Pevsko-jezikovna izmenjava v Trenčinu (2. del)

Poln doživetij in čudovite glasbe je bil tudi drugi del jubilenjega 20. srečanja treh slovanskih šol v Trenčínu.

Sredino jutro smo začeli z ogledom šole in cerkve. Za tem je jezikovna skupina nadaljevala z izdelavo plakatov in maket, zbor pa je imel samostojno vajo, ki ji je sledila skupna vaja. Do kosila smo uživali v sončnem Trenčinu. Ko smo pojedli, smo se odpeljali v Hlohovec. Tam smo si ogledali grad in zbor je zaključil s pripravami na koncert. Po navdušujočem večeru smo se odpravili v tople postelje.

V četrtek je zbor nadaljeval s samostojnimi vajami. Jezikovna skupina je dokončala makete in se pripravila na predstavitev. Sledil je krajši koncert za gimnazijce gostujoče šole. Po koncertu so člani jezikovne skupine predstavili svoje delo in v nekaj stavkih povzeli, kaj so izvedeli o arhitektih. Popoldne je nekaj  dijakov je odpisalo kengurujčka, ostali pa so svoj prosti čas preživeli ob taroku, med hojo po mestu in ob takšni in drugačni hrani. Ob štirih se je zbor v cerkvi zbral za generalko. Jezikovna skupina je tačas z veseljem uživala v dodatnem prostem času. Zaključni koncert se je začel ob šestih. Slovaki so ga otvorili z izbranim zborovskim petjem, Poljaki so nastopili drugi, njim pa je sledil še Mladinski mešani zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije. Po stoječih ovacijah sta se jim pridružila še druga dva zbora in zapeli so tri skupne pesmi. Za zaključek koncerta smo vsi skupaj zapeli Nech ten chram. Zaradi bučnega aplavza in stoječih ovacij ter navdušenja poslušalcev so zbori zapeli še tri skupne pesmi, ki so se jih naučili lani. Tako se je večer zaključil z obilo dobre volje, nasmejanimi obrazi in iskrivimi očmi. Po koncertu smo šli v center mesta nato pa nazaj v penzion. Dan smo po zaključili z mašo v zahvalo za Rokovih 18 let.

Zadnji dan izmenjave smo zaključili z zahvalno sveto mašo, po kateri smo se poslovili od gostiteljev in se odpeljali iz Trenčina proti Dunaju, kjer smo se na kratko ustavili na poti domov.

Tomaž Žgur, 4. b

Še nekaj vtisov o izmenjavi:

Poleg zborov smo svoje delo skozi celoten teden opravljali tudi člani jezikovne skupine. Delo je bilo zelo zanimivo, predvsem komunikacija med člani treh različno govorečih slovanskih narodov, ki so si na prvi pogled precej podobni. Sporazumevanje v angleščini in skupno ustvarjanje makete Plečnikovih Žal je bilo kar izziv in mislim, da smo ga opravili odlično. Spremljanje zborov skozi celoten teden in poslušanje le-teh na koncertih pa me je navdalo z novo ljubeznijo do glasbe.
Klara Burgar, 2. d

 

Zelo sem vesel, da sem se odločil za bivanje pri družini. Bili so zelo prijazni in tako sem še bolje spoznal slovaško kulturo. Kar pa se tiče petja, se mi zdi, da smo se kot zbor še bolj povezali, kar nam je omogočilo tudi velik napredek. Stoječe ovacije na koncu naših točk mi bodo za vedno ostale v spominu.
Jakob Jaklič, 2. c

 

Turneja se mi bo za zmeraj vtisnila v spomin, ker je bila po vsej verjetnosti zadnja v tem zboru. Vzdušje skozi celo turnejo je bilo zelo dobro in zdi se mi, da smo se zelo povezali. Navdušenost poslušalcev pa bo za zmeraj ostala v mojem spominu.
Žiga Škrjanec, 4. d

 

Stoječe ovacije, prebivanje pri družini in veliko smeha. S temi besedami bi lahko opisala turnejo, ki je presegla moja pričakovanja. Petje oz. dretje na avtobusu je bilo vredno izgube glasu. Nikoli si ne bi mislila, da bom čutila tako pripadnost zboru, a sedaj jo in mislim, da nisem edina.
Lucija Malovrh, 3. d

 

Zadnja turneja z zborom, v katerem sem prepeval tri leta, se zdi, kot da ni res zadnja. V zadnjih koncertih bom maksimalno užival in vem, da mi bodo ta skupina in te pesmi ostale za vedno v spominu.
Martin Rode, 4. c

Fotografije: Maja Budna, 3. b

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.