V novo šolsko leto je zavodska skupnost vstopila s sveto mašo, ki jo je ob nepredvideni zadržanosti g. nadškofa na forumu med zavodskima stavbama daroval direktor mag. Anton Česen. Po dveh letih se je na prvi šolski dan na forumu ponovno zbral celoten Zavod sv. Stanislava in v hvaležnosti za to, da moremo videti in slišati drug drugega, vrnitev v šolske klopi obeležil s slovesnim dvigom slovenske zastave in himno, nagovoroma direktorja zavoda in predsednika dijaške skupnosti, recitacijami in glasbeno točko. Vse zbrane je nagovoril tudi nadškof msgr. Stanislav Zore in podelil blagoslov.
G. direktor je pozdravil vse otroke, učence, dijake, študente, vzgojitelje, učitelje, profesorje, ravnatelje, druge uslužbence in starše, še posebej pa tiste, ki začenjajo svojo pot v različnih enotah zavoda: 30 otrok v vrtcu, 55 osnovnošolcev, 53 učencev glasbene šole, 162 “škofijcev”, 63 domskih dijakov in 37 bodočih stanovalcev študentskega doma.
Na začetku novega šolskega leta z velikim upanjem zremo v čas, ki je pred nami, in si želimo, da bi lahko v polnosti uresničili svoja hrepenenja in pričakovanja.
Po dveh letih smo zbrani vsi skupaj na tem prostoru, ki na nek način povezuje vse enote zavoda. Hvaležni smo za to, da moremo videti in slišati drug drugega, da moremo skupaj praznovati začetek novega leta.
Skozi leto nas bo vodilo vprašanje Se sliš’mo? Slišati nevidni glas in šepet Boga v svojem srcu, slišati bližnjega, slišati sebe. Kakšno bogastvo dialoga, kakšna lepota vstopanja v odnos, kakšen izziv, da bi razumeli drug drugega, da bi prepoznali svoje in svojih bližnjih talente in sposobnosti pa tudi šibkosti, da bi si pomagali, si stali ob strani, da bi videli in slišali lepoto narave in sveta, ki nas obdaja, da bi bili hvaležni in veseli.
Skupaj smo na poti, skupaj iščemo in kličemo drug drugemu: “Se sliš’mo?” Želim vam, da bo odgovor tak kot je napisan na naslovnici dijaškega dnevnika: Ja.
Veliko poguma in korajže v tem šolskem letu.
G. nadškof je svoj razmislek o vodilu šolskega leta “Se sliš’mo?” podkrepil s prispodobo strune: odpeta je navadna žica, ki ne zveni, preveč napeta pa se strga; podobno je tudi s človekom: ne bojmo se potrebne napetosti, da bomo zveneli v melodijah darov, ki jih nosimo v sebi.
Letošnji 1. september je posebej prelomen za generacijo prvega letnika gimnazije, ki smo jo z veseljem sprejeli v svoje vrste. Po kratkem ravnateljevem nagovoru so jih razredniki pospremili v matične učilnice, kjer so preostanek dneva preživeli v spoznavanju šole in drug drugega, pred tem pa so si vzeli še čas za prvo razredno fotografijo.
G. nadškof je še posebej nagovoril in blagoslovil maturante, ki jih je obiskal po razredih.
Praznično je bilo tudi na hodnikih in v razredih osnovne šole.
