V Meršolovem atriju je od 27. februarja do 25. marca na ogled razstava “V znamenju večne krogle in življenjskega križa” akad. kiparja Franceta Rotarja.
Na ogled so postavljeni kipi, risbe in grafike iz družinske zbirke gospe Miroslave Žagar Rotar, pobudo za razstavo pa je dala maturantka Zala Hriberšek, ki je pripravila tudi predstavitev Rotarjevega življenja in dela.
France Rotar je bil rojen 25. marca leta 1933 v Ljubljani. Po šolanju na Šoli za umetno obrt v Ljubljani (1950–1954) je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1954–1959) pri prof. Zdenku Kalinu. Po končanem študiju je živel kot svobodni umetnik. Leta 1962 je prejel štipendijo Prešernovega sklada in se izpopolnjeval v umetniški livarni v Veroni. Leta 1968 je dobil še štipendijo Moše Pijade, odpotoval v Pariz ter nato nazaj v Verono. Veliko časa je preživel tudi v Angliji, Italiji in Nemčiji. Od leta 1992 je bil izredni, od leta 1998 pa redni profesor za kiparsko tehnologijo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Udeleževal se je številnih skupinskih razstav, med drugim tudi z Grupo 69 in BE-54. Leta 1971 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1980 Župančičevo nagrado za umetniške in kulturne dosežke ter leta 1988 Jakopičevo nagrado. Dobil je tudi odkupno nagrado na EXPO Montreal leta 1967. Njegova dela so v javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji, Srbiji, Italiji, Nemčiji. Od leta 1962 je živel v Medvodah, umrl je 22. aprila 2001.
Sodi med umetnike 20. stoletja, ki jih ni mogoče zadovoljivo označiti z eno samo slogovno smerjo. Še najbolj sprejemljiva oznaka je abstraktno kiparstvo, ki mu je pripadal z nekaj izjemami. France Rotar velja za enega temeljnih slovenskih kiparjev, ki se je uveljavil tudi v tujini. Ustvarjal je predvsem v bronu in kamnu, v svojih likovnih delih je upodabljal najrazličnejše forme: lupine, čelade oz. šleme, bloke, križe, najbolj prepoznaven pa je po svojih kroglah. Prav zaradi tega je bil pogosto imenovan kar kipar krogle.
