Katarina Bartolj (1996) se je po uspešno zaključeni maturi na Škofijski klasični gimnaziji vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, in sicer na Oddelek za restavratorstvo in konservatorstvo, kjer je leta 2019 diplomirala, trenutno pa zaključuje magistrski študij. Ob študiju je vseskozi likovno aktivna in tako je razstava izrezank že njena četrta samostojna razstava. Svoje raziskovanje umetniških materialov in praks je že na gimnaziji začela z linorezom in malo grafiko (pripravila je tudi dve zanimivi razstavi male grafike Koledar starodavnih kultur in inkunabulo na temo svetopisemske Juditine zgodbe), trenutno pa raziskuje v svetu papirja – v Kregarjevem atriju je postavila na ogled razstavo izrezank iz papirja.

Predstavitev razstave smo imeli v četrtek, 3. marca, ob 18. uri; v glasbenem programu sta najprej nastopili maturantki Ema Loy in Eli Škaler z njeno avtorsko skladbo (na besedilo Zale Ilovar), nato pa je na flavto zaigral še dve skladbi Valentin Bartolj (iz razreda prof. Annemarie Glavič), na klavir pa ga je spremljala prof. Vlasta Doležal Rus.

Vabimo vas tudi, da prisluhnete kratkemu pogovoru, ki ga je novinar Radia Ognjišče pripravil z avtorico razstave.

Sama pravi, da je papir zelo zanimiv medij. Po eni strani je zelo krhek material, s katerim se dnevno srečujemo in mu večinoma ne pripisujemo velikega umetniškega potenciala. Navadno nanj rišemo ali skiciramo tisto, kar kasneje prenesemo na platno ali leseno podlago. Vseeno pa prav o papirju pravijo, da skoraj vse prenese. Avtorico je zanimalo, če to tudi v povsem materialnem smislu drži.

Predvsem na Daljnem vzhodu poznajo umetnost origamija, kjer list papirja pregibajo in iz njega ustvarijo različne, tudi tridimenzionalne oblike. V osnovi pa je papir vendarle dvodimenzionalen. Avtorico je zanimalo, kako lahko ohrani vtis dveh dimenzij lista papirja, a ga hkrati oblikuje tako, da bo predstavljal povsem plastično formo. To je dosegla z zelo ostrim nožem, skalpelom.

Že pred leti je začela s preprostim vrezovanjem črtnega motiva v papirni medij in tako je nastala serija izrezank po motivih secesijskega slikarja Alfonsa Muche (1860–1939). Poleg izjemne preciznosti, ki jo zahteva izrezovanje zelo majhnih, filigranskih detajlov, pa je avtorica ustvarila tudi zanimiv dvogovor med dvema barvnima listoma. Barva izrezanega motiva se namreč navadno loči od ozadja, s tem pa se v kompozicijo vnese posebna napetost.

In kaj se zgodi, če v to dvojnost vnesemo še štiri, pet ali več barvnih listov? Na to vprašanje odgovarja serija »papirnatih sgraffitov«. Ti so nastali tako, da je motiv oblikovan v več nivojih, ki si sledijo eden za drugim in ki skupaj ustvarjajo celostno podobo, en motiv.

Zadnje raziskave izrezank pa so avtorico usmerile v iskanje možnosti sobivanja papirja in svetlobe. Kako umetniško delo drugače zaživi, če vanj vnesemo element luči? Motiv je zdaj oblikovan iz več enobarvnih pasti, skozi katere proseva svetloba. Motiv je osvetljen z zadnje ploskve ali od strani in tako ustvarja še večjo dinamiko, ki navadnemu listu papirja vnese pridih življenja.

Razstava bo na ogled od 14. februarja do 13. marca v Kregarjevem atriju.