Razstava jasličnih skulptur p. Wolfganga

V sodelovanju s KD Zgovorna tišina vas v božičnem času vabimo na ogled razstave »Odsev tišine« p. Wolfganga iz Pleterij.

Razstavo glinenih jasličnih skulptur p. Wolfganga Koglerja smo odprli v torek, 18. decembra, v Kregarjevem atriju. O razstavi je spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, odprl pa jo je mag. Anton Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava. Glasbeni program ob odprtju so oblikovali učenci solo petja in vokalne tehnike iz razreda prof. Barbare Tišler iz Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava.

Razstava ne ponazarja klasične jaslične postavitve, kot jo lahko doživimo v cerkvenih prostorih, ampak postavitev omogoča bližnje srečanje in duhovno doživetje posamezne skulpture. Jaslične figure so pripeljane iz dvanajstih župnij, ki v letošnjem božičnem času ne bodo postavljale Wolfgangovih jaslic v cerkvah.

Wolfgang (Joseph) Kogler (1913–1993) je bil rojen v Eisenerzu v Avstriji. V duhovnika je bil posvečen v servitskem redu, leta 1937 pa je prišel v kartuzijo Pleterje, kjer je 8. decembra 1939 naredil večne obljube. Med drugo svetovno vojno je bil poklican v nemško vojsko, a ni postal vojak, temveč kaplan v svoji župniji. Od leta 1947 je deloval v kartuziji Hain v Düsseldorfu, leta 1963 pa se je vrnil v Pleterje, kjer je vse do smrti oblikoval glinene figure Odrešenikovega rojstva in Križanega.

Wolfgangova domovina, predvsem njegov rojstni kraj Steiermark, je središče jasličarske umetnosti in duhovnosti. Vseskozi je dihal in živel v jasličarskem okolju in s tem negoval otroško uboštvo v svojem srcu. Kot kartuzijan je dobil vse možnosti za razvoj svojega izrednega talenta, ki ga je združeval s samotarskim poklicem in življenjem v celici. Skrivnosti učlovečenja, od rojstva do križa, so bile središče njegove duhovnosti, ki se je ”materializirala” v izdelovanju glinenih jaslic in križev. Geslo ”Moli in delaj” se je z njim združilo in v njem počlovečilo. Svojo umetnost je razumel, kot neumoren pričevalec svoje vere, v osebnem apostolatu.

Meniške vrednote imajo obče človeški pomen. Kartuzijani jih že stoletja skrbno varujejo pred popačenjem, pred fantazijskimi dodatki za komercializacijo božičnega praznovanja. Samo svetopisemska beseda ima v kartuziji svoj pomen v liturgiji, petju psalmov in celotnem menihovem ustvarjanju kot odrešenjsko delo zveličanega človeka. S to kartuzijansko držo je brat Wolfgang po evangeljski besedi upodabljal osebe iz božične odrešenjske zgodbe Kristusovega rojstva.

Razstava je na ogled do 29. januarja 2019.

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.