Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič se je na koncertu v sredo, 9. 11. 2022, po uspešno zaključenem zborovskem tekmovanju v Španiji poslovil od svojih zvestih pevk, lanskih maturantk, in medse sprejel nova dekleta. Prepletanje koncev in novih začetkov je stalnica omenjenega zbora, na zaključnem koncertu pa so pevke izstopale predvsem v svoji brezhibni izvedbi, srčni prisotnosti na odru in veselem miru, ki so ga prinesla med poslušalce. Po dolgem koronskem odmoru, začaran od glasbenih urokov vseh vrst, ni nihče zapustil dvorane enak.
Na koncertu je zbor predstavil del svojega repertoarja, ki ga je pel na 53. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Tolosi v Španiji. Na tekmovalnih nastopih v kategoriji odraslih zborov so dekleta dosegla izjemen uspeh – kar dve drugi mesti v kategorijah polifonije in folklore. Vsak uspeh je delo mnogih rok, pri čemer gre omeniti nepogrešljivo vsebinsko podporo dirigentke Marjetke Kozmus in vsestransko pomoč Tine Tandler. Sicer je bil večer razgiban praznik zborovske glasbe, kjer smo se ustavili ob srednjeveških napevih Hildegarde iz Bingna in Gallusa – nadvse bogatih v svoji sporočilnosti – ter sodobnejših, drznejših tonov Slovencev Lebiča in Močnika, kjer ni bilo mogoče uiti moči čarovniškega uroka niti blagodejnim učinkom jutranje zarje. Vsak od skladateljev na programu je pustil sled, tako temperamentni baskovski avtorji kot opogumljajoč Schubertov psalm in že skoraj božični Benjamin Britten, skrivnosten v svoji odmaknjenosti od sodobnega sveta, a vendar aktualen s sporočilom miru božjega deteta.
Vsem tem umetninam je skupen pečat dala vsaka izmed pevk in zbor kot skupnost. Helena Fojkar Zupančič je v svojem nagovoru poudarila, kako pomembna je tako pevska pripravljenost vsake posameznice kot psihična trdnost deklet za tovrstne nastope in tekmovanja. Natančnost in zbranost pri delu sta ključni: »Oziramo se po popolnosti, da dosežemo odličnost. Vsaka je podarila nekaj sebe v to – od neprespanih ur, kakšno oceno v šoli, ki je bila drugačna od načrtovane, vsekakor pa svoj talent in trdo delo.« S psalmistovimi besedami (Ps 23) jih je spodbudila: »Ne bom izbral strahu.« Predstavnica zbora, lanska maturantka Jana Poredoš, je v svojem poslovilnem nagovoru podala nekaj nasvetov za polno sodelovanje v zboru, posebej pa je omenila izjemen odnos, ki ga imajo dekleta s svojo dirigentko. »Heleno moraš imeti preprosto rad.« Od vstopu novih pevk v zbor so ta zapela pesem še sama. Priča smo bili izvedbi, ki gotovo obeta odličnost tudi v prihodnje.
Ko je izzvenela še zadnja pesem »Z roko v roki za mir«, je ostalo poleg pomenljive sporočilnosti besedila in hvaležnosti za dar tega večera, za dar teh lepih, mladih deklet tudi priporočilo dirigentke svojim varovankam, ki velja resnično za nas vse: »Ko ne veš, kako bi v življenju naprej, z roko sezi visoko proti nebu in se priveži na Božjo ljubezen.« Predvsem za učitelje, ki dekleta spremljamo pri vsakodnevnem pouku, in morda včasih pozabimo, kako iznajdljiva ljubezen v resnici je.
Lily Schweiger Kotar, prof.
Fotografije: Janez Eržen
