Spominska razstava ob 100-letnici Alojzija Šuštarja

14. novembra letos mineva 100 let od rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja, zato smo v njemu posvečeni spominski sobi v osnovni šoli postavili razstavo o njegovem življenju in delu ter povezanosti z zavodom.

“Bog nas ima rad, ker nam ga je dal in ga obdaril s tolikimi talenti,” je leta 1980 ob škofovskem posvečenju Alojzija Šuštarja (1920-2007) zapisal tedanji škof Stanislav Lenič; tudi v zavodu smo Gospodu hvaležni za vse, kar nam je z njim in po njem podaril. Letos se spominjamo 100-letnice njegovega rojstva in 40-letnice škofovskega posvečenja , ki je bil na poseben način povezan z Zavodom sv. Stanislava, saj se je šolal na predvojni Škofijski klasični gimnaziji (1932-1940) in tu z odliko maturiral, prav na god sv. Stanislava, 13. novembra 1992, pa je kot tedanji ljubljanski nadškof ponovno ustanovil Zavod sv. Stanislava, kamor se je po upokojitvi leta 1997 tudi preselil in tu preživel zadnjih deset let svojega življenja ter s svojo prisotnostjo močno zaznamoval življenje dijakov in profesorjev. Ko je bila v zavodu leta 2007 kot nova enota ustanovljena osnovna šola, je bila poimenovana po Alojziju Šuštarju. V novi stavbi osnovne šole je bila leta 2017 urejena tudi Šuštarjeva spominska soba (zasnovala jo je Ivanka Kurinčič ob sodelovanju z Marino Rugelj, Gregorjem Celestino in s. Miro Rožanc, oblikovno in grafično pa jo je postavil Vid Kurinčič), v kateri je na simboličen način v obliki sedmih stebrov predstavljeno nadškofovo življenje in delovanje ter njegova duhovna oporoka, v vitrini pa so shranjeni nekateri Šuštarjevi škofovski, duhovniški in osebnimi predmeti.

Postavitvena ideja izhaja iz njegovega škofovskega grba, na katerem je žitni klas (“Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu”); ta misel se povezuje s škofovskim geslom, o katerem je ob posvečenju dejal: “Božjo voljo spolnjevati mi bo geslo in edino veljavno merilo za vse moje vodstveno in pastoralno služenje Cerkvi, za vse prizadevanje in delo za človeka ter za vse odnose do družbe in sveta.” Na steni je tako podanih sedem stebrov, ki predstavljajo temelj njegovega življenja in hkrati ponazarjajo, da je s trdim delom mogoče žeti sadove.

Spominska razstava ob 100-letnici rojstva tako dopolnjuje že jasno zasnovan okvir Šuštarjeve sobe, in sicer z dopolnitvijo nekaterih osebnih predmetov in paramentov ter s predstavitvijo njegovega teološkega in pastirskega delovanja ter povezanosti z Zavodom sv. Stanislava. Med knjigami, zborniki in publikacijami o nadškofu Alojziju Šuštarju je izpostavljena pravkar izdana znanstvena monografija Nadškof Šuštar: 100-letnica rojstva. Knjižni izbor Šuštarjevih del je pripravil zavodski bibliotekar Boštjan Roblek, fotografije in zborniki Megaron pa so iz zavodskega arhiva.

Na razstavi bo kmalu na ogled tudi videopredstavitev pričevanj sodobnikov o nadškofu Šuštarju, ki jo je vsebinsko zasnoval prof. Robert A. Jernejčič, tehnično pa pripravil Metod Trajbarič. Že sedaj pa vas vabimo k poslušanju zanimive oddaje “Dr. Alojzij Šuštar, široka osebnost prelomnega časa”, ki jo je ob 100-letnici Šuštarjevega rojstva pripravila RTV Slovenija.

Razstavo dopolnjuje zbirka spominskih podobic, znamk in priložnostnih žigov ljubljanskih škofov, od knezoškofa A. B. Jegliča (ustanovitelja Zavoda sv. Stanislava) do nadškofa Stanislava Zoreta, ki jo je za ta jubilej prijazno posodil g. Tadej Weilguny, ki je dejal, da je zbirka nastala na podlagi “podobic, izdanih ob posvetitvah, jubilejih ali smrtih ljubljanskih škofov. Sprva so se zbirale po škatlah in mapah, kasneje pa sem jih uredil v zbirko, ki sem jo dopolnil še s filatelističnimi izdajami, posvečenimi isti temi. Zbirka mi je posebej draga, saj ima skoraj vsaka podobica svojo zgodbo v mojem življenju. Prav posebno mesto pa ima podobica sv. Antona Padovanskega s podpisom škofa Vovka, ki sem jo dobil od njega, ko sem bil kot enajstletnik izbran, da mu grem v imenu veroukarjev voščit za njegov god.”

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Font Resize