Dan in s tem simbolično tudi šolsko leto smo začeli s sv. mašo, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.   

Po sv. maši je sledil tradicionalni zajtrk na forumu in takoj po njem fotografiranje vseh zaposlenih. V uvodnem pozdravu je direktor zavoda mag. Anton Česen pozdravil vse novozaposlene ter se zahvalil tistim, ki s tem letom odhajajo v pokoj, za ves njihov trud, žar in požrtvovalnost. Pozdravil je tudi predstavnike 1. gimnazije Varaždin, ki so se v okviru sledenja prek Erasmus+ projekta udeležili našega uvodnega dne. 

Z uvodnimi dinamikami, ki so del diseminacije projekta ACIIS (Academy for creative, innovative and inclusive schools), smo naše zaposlene popeljali do osrednje niti današnjega dneva, to je poslanstva vsakega zaposlenega v zavodu pri delu z mladimi in zgleda, ki ga vsakdo med nami lahko daje. 

Vsebino pa so nato nadgradili osrednji predavatelj doc. dr. Miran Špelič, ki nas je nagovoril s predavanjem o zakladu v glinenih posodah, in gostje okrogle mize Jasna Korbar, ravnateljica OŠ Preserje pri Radomljah, kaplan Gregor Bregar in učitelj matematike in fizike na OŠ Danile Kumar Uroš Medar, ki so se z moderatorjem Markom Weilgunyjem pogovarjali o poslanstvu učitelja v današnjem času. 

Br. Miran Špelič je povedal, da je zaklad v glinastih posodah oznanilo Jezusa Kristusa, njegov evangelij, On sam pa je glinasta posoda. Da pest gline postane uporabna, jo je treba očistiti in oblikovati, nato pa mora iti v peč. Peč je prispodoba Božje ljubezni. Božja ljubezen nas naredi uporabnega za poslanstvo. Povabil nas je, da razmišljamo, kako biti ne samo nosilci znanja, ampak tudi evangelija. Ko nekaj posredujemo z ljubeznijo, že oznanjamo. Br. Špelič je iz svetopisemskega odlomka izluščil nekaj ključnih poudarkov: da imamo to službo po usmiljenju (ni samo naša prizadevnost in zasluga, temveč tudi Božji poseg); kar se ne vidi, je večno (stvari, ki se vidijo, so dobre, vendar te stvari minejo; pomembno je hkrati tudi tisto, kar se ne vidi). Svoje predavanje je sklenil z geslom letošnjega svetega leta Romarji upanja, ker je zaklad vedno povezan z upanjem, da bo ostal. Paziti moramo na naše posode, ki nosijo zaklad, vendar tudi če se posoda poškoduje, še vedno lahko nosi zaklad. Zaklad je lahko tudi na črepinji. Naša glavna naloga pa je, da zaklad, ki smo ga prejeli, podarjamo naprej. 

V pogovoru s predavateljem smo tudi ugotavljali, kaj je razlika med glineno (nov prevod) in lončeno posodo (prejšnji prevod). 

Na okrogli mizi nas je vsakdo od gostov nagovoril s svojim osebnim zgledom. Vsi trije resnično izžarevajo pedagoški dar in vedno znova ugotavljajo, da poslanstvo najdejo in ohranjajo v stiku z otroki in mladimi. Ga. Jasna Korbar je poudarila, pa je njo in njeno šolo oblikovala Glasserjeva teorija izbire, ki poudarja, da je učitelj vodja in motivator, ki mladim kaže pot, da čutijo odgovornost za svoje izbire. Uroš Medar je poudaril, da nam je učiteljem pomembno, da otroka vlečemo z zgledom in navdušenjem in da je njegovo gonilo zavedanje, da si otroci zapomnijo, kaj jim damo za življenje. Dodal je, da je poslanstvo učitelja tudi v tem, da resnično rešujemo življenja, ob vseh stiskah, ki mlade tarejo v današnjem svetu. Gregor Bregar je povedal, da resnično rad dela z mladimi in da ga iskreno zanimajo njihove zgodbe. Zvečer, ko se vse umiri, gre rad v kapelo, kjer se vsak večer vpraša, kako je sam s sabo in z zgodbami mladih, ki so mu zaupani. Vse to izroča Gospodu in ga prosi, da on popravi, kar je počeno, polomljeno, razdrobljeno. Poudaril pa je, da je mladim pomembno, da jih opazimo ter jih poskušamo razumeti in da nam delo z njimi omogoča veliko priložnosti za pohvalo. Sam čuti predvsem veliko hvaležnost za vse njih. Uroš Medar pa pravi, da kljub vsem pedagoškim pravilom svojim učencem reče moji otroci, ker na nek način to so. Gospod mu jih je zaupal in izzval nas je z razmišljanjem, kako bi se mi počutili, če bi nam Gospod rekel, da nismo njegovi. Vsi trije so poudarili, da jih pri delu vodi tudi moč in zgled vere. Vsakdo od njih je povedal svoj pogled na to, kako doživlja vodilo Zaklad v lončenih posodah. Gregor Bregar je izpostavil, da je bil apostol Pavel velikokrat tudi fizično uničen in zavrnjen, na meji smrti, vendar je tudi v tem videl Božjo voljo, da oznanja. Ko nam pride kaj do živega, imamo na izbiro, da se zapremo ali da se odpremo, da se po nas razodeva Božje življenje. Odgovorili pa so tudi na vprašanje, kako prepoznavati ta zaklad: z zaupanjem vase in z zaupanjem v Boga; pravi zaklad je tisti, ki ga res hočeš deliti.  

Srečanje smo zaključili z osebnim delom, kjer je vsakdo od nas razmišljal o svojem zakladu, ki ga čuva v lončeni posodi. Svoje zaklade smo simbolično položili v lončeno posodo, ki bo vse šolsko leto v naši zavodski cerkvi in ki nas bo spominjala na to, da je prav, da jih čuvamo, negujemo in delimo z vsemi, ki so nam zaupani.