Šolsko leto 2024/25 bo v Zavodu sv. Stanislava usmerjala spodbuda iz Pisma apostola Pavla Filipljanom: “Veselite se v Gospodu” (Flp 4,4).
»Veselo srce je neizogibna posledica srca, ki gori v ljubezni,« je zapisala Mati Terezija.
Živimo v času, ko se morda zdi, da je veselje samo močno čustvo, ki ga človek doživi v posebnih trenutkih, ko je srečen. A veselje je mogoče doživljati tudi, ko smo žalostni ali jezni. Veselje presega občutek. Lepa novica, lep dogodek, doživetje v naravi prebudijo neko obliko vznesenosti. In to navdušenje lahko hitro zamenjamo z nadnaravnim veseljem. Navdušenje je bolj minljiv občutek, veselje pa je bolj notranja drža, ki ima svoj temelj v neomajni veri in upanju.
To veselje je drža, naravnanost ali usmerjenost. O veselju je v Svetem pismu veliko govora – najdemo ga več kot štiristokrat. Ni nujno potrebno, da smo živahni in srečni, da bi bili »veseli«. Veselje namreč prinaša mir in zato temeljna notranja naravnanost veselja premaga tesnobo, ki jo lahko občutimo, ko se soočamo s človeškimi ovirami ali izzivi.
Veselje je dar in prihaja od Kristusa, zmagovalca. Vemo, da On vlada, da je premagal smrt in da nas vabi, naj živimo z Njim. To bi moralo obarvati vse, kar vidimo. Vemo, da bomo ne glede na to, kaj se bo zgodilo, dobro ali slabo, zmagali z njim. Tako lahko veselje premaga žalost. Čeprav lahko doživimo fizično izgubo ali stisko, nas lahko veselje opogumi z nadnaravnim upanjem.
Veselje na vabi, posebej v šoli, da:
»Veselje je mreža ljubezni, v katero lahko ujamete duše« je še zapisala Mati Terezija.
Anton Česen, direktor
© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.