V Božji besedi ob binkoštih smo lahko prebrali besede preroka Joela, ki pravi: »Vsak, ki bo klical Gospodovo ime, bo rešen!«
Iz teh kratkih besed lahko hitro razberemo, da Bog ni rezerviran za izbrance, ki bi radi slišali: »Tebi rešitev dam, njim pa ne!« Bog je na voljo za vse! … Samo sprejeti ga je treba. Vsak od nas zato lahko vsak dan povabi Boga za spremljevalca skozi svoj dan.
Še na tale neopazni poudarek bodimo pozorni: »Kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen!« Najbrž si je že vsak od nas kdaj rekel: »Uffff … zdajle res nimam časa za Boga. Si bom čas vzel jutri … ali pa potem, ko bom šel v pokoj!« Čeprav je »bo klical« zapisan v prihodnjiku, pa to ne pomeni, da moramo srečevanje z Bogom odlagati »na nekoč pozneje«. Boga lahko kličemo že tudi sedaj.
V drugem berilu (1. pismo Korinčanom) nas apostol Pavel spomni, da smo udje istega telesa. Nerodno je, če kakšen ud ne dela. Recimo, če imamo noge, pa nam ne delajo, marsikaj naredimo mnogo težje: plavamo, tečemo, igramo nogomet …
Zato nas apostol Pavel s to primero vzpodbuja, naj vsak od nas v svojem družinskem in delovnem okolju »miga«. Verjamem, da bi mož (ali žena) v družini lahko naredil(a) večino opravil. Toda če se vsak od družinske ekipe »zmiga« in naredi svoj delež, so opravila končana hitreje in nihče ni preutrujen. Podobno se tudi v delovnem kolektivu lahko vsak od nas vpraša: »Kaj lahko jaz danes naredim, da nam bo tukaj bolje?« Več ko nas dela tako, lepše in bolj pestro bo postajalo življenje okoli nas.
Verjamem, da bi vsak lahko kdaj pa kdaj rekel: »Uf … mam smotane sodelavce!« Tudi če so vsi »smotani«, pa vsaj ti nisi! 🙂
Pomisli: »Kaj bom dobrega naredil(a), da bo tukaj bolj lepo? V tem trudu se še s kom poveži, pa se bo zagotovo kaj lepega zgodilo! 🙂
Različne talente imamo. Ko jih damo na razpolago za druge in naredimo to, kar zmoremo, bo tisti dan lep(ši) in tega si najbrž vsak od nas želi!
Prosimo Jezusa, naj nam pomaga.
Marko Čižman
