Tako je eden izmed dijakov prvih letnikov strnil svoje vtise po treh mesecih na Škofijski klasični gimnaziji (ŠKG) in v Jegličevem dijaškem domu (JDD). V spodnjih številkah, predvsem pa v njihovih osebnih zgodbah, je zaznati vse, kar najstnika generacije alfa v življenju zaznamuje – od zadovoljstva nad spodbudnim novim okoljem na šoli in v dijaškem domu, vseprisotnostjo sošolcev in cimrov, ki so največkrat pomembnejši pri vključevanju v svet kot praviloma prijazni profesorji, do dolgega časa za zasloni ter izzivov v obliki rednega učenja in ocenjevanj znanja.
V številkah – od šole do spanja
V letošnjem šolskem letu se na Škofijski klasični gimnaziji šola 160 dijakov 1. letnika, velika večina (80 %) jih prihaja k nam iz širše osrednje Slovenije. Dobra tretjina biva preko tedna v JDD. Mladi so svoje splošno zadovoljstvo ocenili z nekoliko več kot prav dobro oceno, če se izrazim po šolsko. Prav tam so tudi njihova pričakovanja glede pouka in njihovega odnosa do profesorjev. Za učenje porabijo približno 2 uri na dan, za domače naloge je potrebna še kakšna ura, letos profesorji še posebej bdimo nad tem, da so sistematično in smiselno umeščene v učni proces. Med tednom spijo povprečno 7 ur in pol, več kot polovica jih gre spat pred 23.00, razveseljivo je, da se je stanje glede spanja izpred nekaj let popravilo. Sicer so letošnji prvoletniki v zelo veliki večini dobro opravili s svojim delom pri pouku, kar 90 % jih v drugi del šolskega leta nadaljuje s pozitivnimi ocenami.
Že prvi teden na športnem dnevu – čas za spoznavanje
Na obrazih – od veselja do težav
Da je nasmehov na obrazih več, gre zasluga sošolcem, prijateljem iz višjih letnikov, vzdušju na šoli in določenim profesorjem, ki imajo s svojim načinom dela in osebnostjo pozitiven vpliv. Dijaki pravijo, da se veselje širi predvsem pri duhovni ponudbi – torej na duhovnih obnovah, pri molitvah, mašah, skupaj z njihovimi nosilci šolskimi kaplani – na pevskih zborih in športnih dejavnostih, v tem vrstnem redu.
Po drugi strani jim največ nelagodja in izzivov predstavlja vse, kar v medsebojnih odnosih ne deluje bodisi s profesorji ali sošolci, pa tudi količina snovi, ki jo morajo usvojiti, ter že omenjana ocenjevanja znanja. Za lažje privajanje na nov način dela v gimnaziji so že v prvih mesecih potekale delavnice o organizaciji časa in tehnikah pomnjenja. Z letošnjim posebnim poudarkom na razvijanju osebne odgovornosti poskušamo doseči, da bi znali dijaki odkleniti svoj notranji potencial in na njegovih krilih priti daleč ter predvsem vztrajno tja, kamor jih vleče. Zato je pomembno, da o njem govorijo in ga prepoznavajo tako v šoli kot izven nje. Sami naštevajo, da so pri pogovorih najbolj nepogrešljivi profesorji, razredniki, vzgojitelji in duhovniki. V podporo so tudi dejavnosti, ki utrjujejo razredno skupnost oz. vzgojno skupino, kot so duhovne obnove, spoznavni vikend v JDD, razredne ure, družabni večeri, aktivni glavni odmori in nenazadnje skoraj 30 krožkov, ki so jim na voljo. Ti skupaj s prostim časom pomembno celostno oblikujejo dijaka. Zanimivo je, da kar 63 % dijakov enakomerno porabi svoj prosti čas za druženje v živo in čas pred ekrani, sledijo športne aktivnosti, gibanje na prostem in seveda glasbene dejavnosti. Dejstvo je, da prihajajo na srednjo šolo generacije, ki bodo zaradi vpliva tehnologije, ki zmanjšuje njihovo pozornost in siromaši osebne stike, ponovno pretresle vlogo učitelja v razredu.
Delavnica “Skrivnosti spomina” z Nikom Škerlecem
V srcih
Izzivi so na obeh straneh katedra (»Nekateri profesorji skušajo razumeti nerazumljive dijake,« je izrazil eden izmed dijakov), profesorji jim poskušamo pozorno in odločno vračati odgovornost za njihove odločitve. Ob tem so mnogi dijaki navdihujoči v svoji srčnosti in ustvarjalnosti. Skoraj cel adventni čas so na različne načine zbirali denar za potrebe misijona Pedra Opeke na Madagaskarju in bili pri tem zelo iznajdljivi in marljivi. Če si med tednom dobro organizirajo čas, potem skoraj polovica prvoletnikov med vikendom en dan nima šolskih obveznosti doma, kar je neprecenljivo, saj dijaki še vedno omenjajo dom, starše, brate in sestre kot tiste, s katerimi največkrat govorijo, ko so v stiskah, in jim pomagajo pri prehodu na srednjo šolo. Izgleda, da dobro poznajo izvore svoje sreče. Razredniki prvih letnikov posebej poudarjajo navdušenje dijakov nad tem, kar jim ponuja šola, odprtost za vse novo in posameznike, ki se jim zdi vredno narediti nekaj za skupnost ter dati svoje talente na razpolago za druge.
Vse zgornje se z veliko Božjega blagoslova povezuje v besedo vzgoja, čemur na ŠKG posvečamo veliko časa in energije. To je del našega poslanstva, dijaki so tega vredni. Pojem vzgoje je danes skoraj izmuzljiv, a še vedno temelj posameznikove rasti. Vsem današnjim neprestanim spremembam navkljub, ali pa prav zaradi njih, si dijaki želijo uzrtosti in povezanosti v šolski skupnosti, želijo biti kritični uporabniki tehnologije in prisluhniti razumnemu razmisleku – želimo si, da bi učitelji znali in zmogli to omogočiti zanje, pa tudi zase. Svet je za vse.
Razredne jaslice v enem izmed prvih letnikov
Ko sem opazovala dirigenta na nedavni izvedbi Händlovega Mesija z zborom Megaron, kjer pojejo sami alumni ŠKG, se je jasno videlo, kaj je v njegovih rokah – v eni kratka, bleščeča paličica, ki jo je neumorno vihtel, druga roka je bila sicer prazna, a je neprestano risala po zraku kroge, kot bi želela objeti, spodbuditi in zadržati vse, kar bi lahko padlo na tla, se razbilo ali izgubilo. Zelo zgovorna slika za vse nas, ki pomagamo drug drugemu živeti in ne le obstajati.
Vabimo vas, da obiščete Škofijsko klasično gimnazijo in Jegličev dijaški dom ter še sami pogledate, kako tu živimo in delamo. Lepo vabljeni na dan odprtih vrat 25. januarja 2025 in informativna dneva, ki bosta 14. in 15. februarja 2025. Več tukaj.
/Lily Schweiger Kotar, prof./
