Trg dela in mladi danes

Dijaki Škofijske strele so v okviru Socialnega tedna gostili dva zelo zanimiva gosta: Andreja P. Škrabo, ustanovitelja spletne strani Astra.si in odgovornega za marketing pri podjetju EK Water Blocks, ter Mateja Cepina, direktorja Socialne akademije in idejnega vodjo projekta Inkubator 4.0.

Na okrogli mizi smo se dotaknili različnih vprašanj: od pomena formalne izobrazbe, nabiranja izkušenj na različne načine, študija v tujini, do iskanja službe na današnjem trgu dela, pomoči države in še marsičesa drugega. Med pogovorom so se odpirala še mnoga druga vprašanja in dileme.

Povedala sta nam, da je formalna izobrazba le eden od kamenčkov v mozaiku, ki se nujno dopolnjuje z drugimi dejavniki. Na razgovorih za službo je pomembno predvsem to, koliko nekdo svojo izobrazbo že preizkuša v praksi, preko prostovoljstva, študentskega dela ipd. Sam CV ni tako pomemben, pomembno je predvsem to, kakšen človek ste, kako komunicirate, če znate napisati e-mail … Izpostavila sta pomen vseživljenjskega učenja in možnost, da bi država v šolski kurikulum uvedla znanja vseživljenjske karierne orientacije. Matej Cepin je obljubil tistim, ki vedo, kaj bi v življenju radi počeli, da jim bodo v Inkubatorju na nek način omogočili, da si naberejo izkušnje. Pomembna je proaktivnost.

Na vprašanje, tujina da ali ne, sta dala nekaj koristnih nasvetov, ki lahko pomagajo pri odločitvi. Ni bistveno vprašanje, da ali ne v tujino, bistveno je vprašanje, kakšno je naše poslanstvo, kaj v življenju želimo delati. Izpostavila sta problem, da mladi velikokrat ne vejo, kaj si želijo. Če imate možnost študirati v tujini, to možnost izkoristite. Vsaj za en semester. Spoznavajte nove kulture, širite socialne mreže. Več kot imaš poznanstev v tujini, bogatejši si. Hkrati pa spoznavaš, koliko ti Slovenija nudi. Matej Cepin je dejal, da mora vzgoja človeku dati korenine in krila. Oboje je potrebno uravnotežiti.

Stanje na trgu dela se izboljšuje. Služba se najde hitreje kot pred tremi leti. Nekatera podjetja se soočajo s tem, da težko najdejo delavce. Problem nastaja, ker je velik razkorak med tem, kaj podjetja potrebujejo, in tem, kar formalna izobrazba nudi. Andrej Škraba nam je predstavil primer iz svojega podjetja, kjer iščejo strojnike. Strojnikov je veliko. Problem nastane, ker na fakulteti večino projektov rišejo še na roko, v njihovem podjetju pa iščejo profil strojnikov, ki zna uporabljati točno določene računalniške programe.

Oba gosta sta poudarila, da trg dela ponuja tisočkrat več možnosti kot je fakultet. Vedno znova sta poudarjala pomen tega, da morajo mladi vedeti, kaj si želijo, in v tistem krogu širiti krog poznanstev. Ko iščemo službo, ni dovolj, da beremo oglase. Gibati se moramo v krogu ljudi, ki opravljajo poklice, ki nas zanimajo. Prisotni moramo biti na socialnih profilih in se ob tem ves čas spraševati, kakšno sliko si bodo o nas ustvarili delodajalci, če nas bodo “pogooglali”. Osemdeset odstotkov služb se najde preko poznanstev.

Ko raziskujemo, kaj si želimo v življenju početi, moramo biti aktivni. Obrniti se moramo na podjetja, v katerih bi želeli delati, jih kontaktirati in se pozanimati, če je to res tisto pravo. Večina ljudi je od nas oddaljena le nekaj klikov. Andrej Škraba nam zagotavlja, če se bomo nanje obrnili s konkretnimi vprašanji, nam bodo z veseljem odgovorili. Ni težava, če zgrešimo pri izbiri fakultete, lahko jo zamenjamo.

Na okrogli mizi smo se pogovarjali tudi o razlikah med mladimi in starejšimi na trgu delovne sile. Oba gosta vidita prednosti enih in drugih in zaposlujeta oboje. Mladi so tehnološko veliko bolje podkovani, starejši pa imajo vztrajnost in zvestobo. Službe prihodnosti bodo zahtevale visoke kognitivne sposobnosti in visoko stopnjo koncentracije, zato se moramo vprašati tudi, koliko časa zdržimo brez svojega telefona in smo osredotočeni na svoje delo.

Oba gosta nam zagotavljata, da ko ugotovimo, kaj si želimo, se v življenju najde pot do tja, pomembno je, da smo ves čas aktivni.

 

 

© 2016 Zavod sv. Stanislava.