Duhovna misel
3. velikonočna nedelja
Kdor v zadnjem času vsaj malo spremlja novice in medije, je gotovo opazil, da je veliko govora o novem papežu, papabilnih kardinalih, konklavu. Veliko je vprašanj, ali bodo kardinali izbrali nekoga, ki bo nadaljeval Frančiškovo linijo, bo bolj konzervativen ali bolj liberalen? Bo nosil rdeče, črne ali bele čevlje? Bo po dolgem času spet Italijan, morda Afričan ali iz Azije? Včasih se zdi, kot da bi spremljali predvolilno kampanjo kakšnih državnih volitev.
Ko pa beremo današnji evangelij, vidimo, da so vsa ta vprašanja zelo napačna. Da so od sveta. Kristus pa za nas pravi, naj ne bomo od sveta (Jn 15,19). Vprašanje, ki ga Jezus postavi Petru, ki ga imenuje za prvega papeža, se glasi preprosto: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kot tile?« In ker je vprašanje pomembno, ga ponovi: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« In ker je vprašanje zelo pomembno, vpraša še tretjič: »Simon, Janezov sin, ali me imaš rad?« In to vprašanje bo Jezus postavil tudi novemu papežu. Še preden ga bodo zasuli z novinarskimi vprašanji. To vprašanje bo slišal skozi svoj pontifikat. In slišal ga bo ob svoji poslednji uri. (Zanimivo namreč, da so ravno ta evangelij brali na pogrebu papeža Frančiška in da je papež Benedikt XVI. ob svoji izvolitvi iz tega evangelija citiral zadnje besede: »Ko pa se boš postaral, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.«) Le iz ljubezni do Jezusa bo namreč novi papež mogel izpolniti tudi naročilo, ki mu ga Jezus daje: »Pasi moje ovce.«
Najpomembnejše za Boga ni to, kateri struji nekdo pripada. Pavel nas poziva, naj med nami ne bo strankarstva (1 Kor 1,10–13). Poleg tega pa si je Jezus za svoje učence izbral predstavnike različnih tedanjih »struj«. A vse združil v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. Najpomembnejše za Cerkev ni, ali bo novi papež konzervativen ali liberalen. Bolj kot to je pomembno, ali bo znal poslušati Gospodov glas. Bo po zgledu svetega Petra na Jezusovo besedo vrgel mrežo na drugo stran, četudi se bo celo noč trudil »loviti ribe« na že utečen način?
Prosimo torej Boga za papeža, ki bo na pritiske sveta znal odgovoriti tako, kot so odgovorili Peter in apostoli v današnjem berilu: »Bogu se je treba pokoravati bolj kot ljudem!« Četudi bi zaradi tega trpel preganjanje, bo v njem veselje apostolov, ki so bili »veseli, da so bili vredni trpeti zasramovanje zaradi Jezusovega imena.«
Enako pa velja tudi za nas. Jezus tudi vsakemu izmed nas postavlja vprašanje: »Ali me ljubiš?« Lahko se v molitvi kratko zadržimo, si zamislimo Jezusa, ki nas sprašuje. Prvič, drugič in nato še tretjič: »Ali me imaš rad?« Le iz ljubezni do Njega bomo lahko izpolnili tisto, kar nam naroča in za kar nam je namenil čas našega bivanja na zemlji. Tudi mi bodimo podobni učencem, ki se niso bali preganjanja, ko so oznanjali Gospodovo ime. Bodimo jim podobni in poslušajmo glas tudi takrat, ko nas bo vabil, naj vržemo mreže na drugo stran.
Da pa ta glas slišimo, je najprej treba biti ob Njem. Utihniti. Se zadrževati pri Jezusu v molitvi. Pri Njem, ki je navzoč v Presvetem zakramentu. In mu kot ljubezni svojega življenja prisluhniti, kaj nam v Božji besedi govori.
