Poslušajmo veselo oznanilo, ki je pripravljeno za to nedeljo. Skupaj ga preberimo in pustimo, da nas gane in napolni s hvaležnostjo.
Jn 15,9–17
9 Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni!
Oče ljubi Sina kot čisti dar. Sin je vse samo zato, ker je ljubljen od Očeta v Svetem Duhu. V celoti živi iz Njega. Sin – Jezus ljubi ljudi na enak način in z enako gorečnostjo – vredne in nevredne – kot čisti dar (Kdo pa sploh je vreden ljubezni Božjega Sina? !!). Želi, da živimo iz tega in samo iz tega. Apostole, ki so spoznali Njegovo večno ljubezen, kliče, da bi bila ta ljubezen obojestranska (»Ostanite v moji ljubezni!«). Vsakega, ki je doživel Njegovo ljubezen, kliče, da bi na njo odgovoril.
10 Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.
Tu pa je odgovor: Kaj pomeni »ljubiti Jezusa«. To je: držati se njegovih zapovedi. To pomeni držati se tega, kar je povedal, ko je bil na zemlji. Beri evangelij, beri Sveto pismo – poslušaj, kaj ti Gospod govori za konkretne življenjske izzive, upoštevaj ga. Isto pravilo je za Jezusa v odnosu do Očeta – držal se je tega, kar je želel Oče: žrtvovati se za ljudi, da bi jim posredoval ljubezen od Očeta. Na kratko pa je ta zapoved napisana spodaj.
11 To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.
Obojestranska ljubezen je vir veselja do življenja. Obojestranska ljubezen z Gospodom – Božjim Sinom – pa je veselje do večnega življenja. Ko se ljubezen veseli, je popolnoma izpolnjena. V njej ni več časa. Življenje na zemlji se spreminja v večnost. Če živim iz ljubezni Gospoda in jo vračam, sem izpolnjen v najglobljem bistvu samega sebe. Srečen sem v svoji največji globini.
12 To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. 13 Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje.
Na kratko Jezus povzame nauk evangelija. Ostajati v ljubezni z Njim pomeni posnemati Njega, kako ljubi in se žrtvuje za ljudi (ter jih rešuje). S tem jim vrača smisel življenja. Tudi sami čutimo: če nas ima nekdo rad zaradi nas samih (in ne na primer zaradi kakšnih koristi, ki bi jih lahko prinesli), to osvetli našo dušo, nam da smisel in upanje v življenju. To vrne dostojanstvo vsakemu človeku – izgubljenemu, osamljenemu, ranjenemu … Ljubezen vrne življenju lepoto.
14 Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. 15 Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.
Služabnik je lahko odmaknjen od srca gospodarja, prijatelj pa dela in se druži s prijateljem zaradi prijateljstva. Vernik je lahko vernik – »izpolnjevalec dolžnosti,« ali pa vernik – »prijatelj,« hrepeneč po Njem, ki ga je prvi ljubil. Prijatelj je poklican, da drugim ljudem z besedami in dejanji govori, kaj o njih misli Bog – njihov Oče. Smo znotraj verige posredovanja ljubezni.
16 Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. 17 To vam naročam, da se ljubite med seboj!«
Jezus tu pove, da je bil On prvi, ki je ljubil. To je zelo pomembno sporočilo. Včasih kdo želi kar prehiteti Jezusa po tem, koliko se daruje in razdaja. Ne gre tako: Vse delam kot odgovor na to, kar je On prvi naredil. V osnovi ne vem, koliko in kdaj se je treba darovati. Moram ga poslušati v molitvi, da vem, kaj je Njegova volja (za neko konkretno zadevo). Sicer delam z lastnimi močmi. In se izpraznim. Samo delam, a preko tega dela ne ljubim … Zato je tako pomembno slišati besede, da nam bo Oče dal, karkoli ga bomo prosili: predvsem milost ljubezni in milost, da vemo kako. Očitno je torej najpomembnejša prošnja, da bi ljubili tako kakor On: ljudi zaradi njih samih, brez preračunljivosti, v dejanju, iz hvaležnosti, ker jih je Oče ustvaril in jih ljubi.
Jezus nas je v odlomku povabil. Prositi in odločati se pa se moramo sami. Prošnja ni le molitev, je tudi sv. maša sama. V mesecu maju pa še posebej šmarnice in Marijine litanije.
