Duhovna misel

4. nedelja med letom

»Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.« 

Kdo so ubogi v duhu? Duh tu označuje človeka kot osebo v celostnem smislu. Kdor se zaveda, da je ubog v duhu, se zaveda, da ga nobena stvar na tem svetu ne more dokončno izpolniti v njegovi globini – v njegovem srcu. Kolikokrat čutimo to praznino, ko si želimo, da nas nek uspeh ali delo napolni v srcu. Včasih cel dan nekaj delamo in se ženemo, da bi dosegli rezultat, pa zvečer odidemo spat s praznino, ki je ne znamo zapolniti. Blagor ti, če čutiš, da prav nihče in nobena stvar na tem svetu ne more dati tiste polnosti, po kateri hrepeniš ti kot duša. S kančkom vere to povej Očetu v nebesih: »Naš Oče, čutim praznino in osamljenost in zavedam se, da me niti ljudje niti moje delo in moja veselja ne morejo docela izpolniti. Rekel si, da to lahko storiš ti, zdaj se ti ves/vsa predajam in računam, da boš izpolnil mojo dušo. Dajem ti čas in ti ponavljam: Oče, samo ti lahko napolniš moje srce, zaupam ti, uresniči me v ljubezni do tebe, da me napolni tvoja milina.«

»Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.« 

Ali nam naša družba sploh še dovoli, da smo kdaj žalostni? Pa vendar smo. Včasih zaradi sebe, ko koga prizadenemo in poškodujemo lep odnos, včasih zaradi drugih, ko stopijo na rano, ki je v nas. Vse te zgodbe podčrtavajo naše doživljanje uboštva v duhu – uboštva, ki govori, da je svet ubog in ranjen. Blagor nam vsem, če je tako, in če v to rano pokličemo Zdravnika – Kristusa. Kdo bo zacelil rano duše? On. Te čudeže rad dela. Obišči sveto mašo/spoved in povej mu o svoji rani. »Jezus, verujem, da ti lahko zaceliš rane moje duše. Prosim, ozdravi jih.«

»Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.« 

Blagor tistim, ki se ne prepirajo, pretepajo, maščujejo, povzdigujejo nad drugimi in izvajajo svojega napuha, da se bohoti nad nezavarovanimi. Kdo je krotak, če ne Jagnje, od Boga poslano in po zlih rokah žrtvovano? Pa nas vendarle prevzame jeza: »Dijak/učenec je neuklonljiv. Izziva me in hinavsko me ponižuje, pa ga ne morem ukrotiti. Ga bom že zašil/a!!!« Kako težka je tukaj vera, da krotkost ozdravlja takšne duše dijakov/učencev.

»Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.« 

Na kratko: vsaka luknja, rana, praznina tega sveta je okno, skozi katerega se lahko srečamo Božjo ljubezen. Z vero poglejmo skozi to okno v tem tednu in recimo: »Naš Oče, ko gledam poškodovanost tega sveta in nad njo vzdihujem, verujem. Verujem, da to dopuščaš, da lahko ti te zgodbe razrešiš in me srečaš. Bodisi tu, bodisi v nebesih. Stori to! Plačilo v nebesih naj bo tudi za moje brate in sestre; in če smem prositi, tudi zame veliko.«

Gregor Bregar

  • GLASBENA ŠOLA MATIJE TOMCA
    [email protected]
    Tajništvo: (01) 58 22 241
    Zbornica: (01) 58 22 251
    Ravnatelj: (01) 58 22 207

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava Skip to content