img_2515

Glasba iz ljubezni je ljubezen

Ko je nadškof Alojzij Šuštar 16. julija 1996, komaj tri leta po ustanovitvi gimnazije, podpisal odlok o ustanovitvi Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava, je zavod z glasbeno šolo dodatno pridobil na žlahtnosti, saj je bil s tem ob bogastvu zborovskega petja postavljen nov mejnik pri glasbeni vzgoji dijakov.
Sprva so pouk na glasbeni šoli obiskovali dijaki Škofijske klasične gimnazije, kmalu pa tudi zunanji učenci iz okolice. Število učencev se je nato povečevalo, najbolj pa z ustanovitvijo Osnovne šole Alojzija Šuštarja.
Za nami je torej 20 let pestrega in izredno zanimivega dogajanja, odkar je glasbena šola začela delovati. V tem času smo odprli vrata najraznovrstnejšim pobudam, vzgojili veliko število ljubiteljev glasbe, prav tako pa tudi lepo število tistih, ki so se odločili, da jim postane glasba življenjska sopotnica.
Zavedanje pomena glasbe je odločilno za vsako družbo. Učitelji glasbene šole smo se tega že zgodaj zavedali. Zato je naše poslanstvo pri pedagoškem delu v prvi vrsti učence navduševati za igranje inštrumenta ali petja ter v njih razviti močan občutek za lepoto v glasbi in v vsej umetnosti. Pri tem želimo spodbujati fantazijo tudi skozi lastno ustvarjalnost, saj je znano, da ima glasba velik vpliv na človekovo dušo in oblikovanje njegovega značaja.
Učenci tako že zelo zgodaj spoznajo, da glasba prevladuje nad vsemi vrstami umetnosti prav zaradi svoje univerzalnosti. Povezuje, razveseljuje, osrečuje, zanesljivo zdravi, pomirja, spodbuja fantazijo. Glasba iz ljubezni je ljubezen. Ta pa je večna.
Tudi stari Grki so glasbi izkazovali izreden pomen. Bila je tesno prepletena s poezijo in plesom. To prepletenost so Grki imenovali musike, kar ni pomenilo le estetskosti, temveč tudi etičnost. Estetika zmeraj postavlja vprašanja o lepoti, ukvarja pa se tudi z vprašanjem morale. Zanimivo je, da je Platon prav zaradi tega izrazil naslednjo misel: »Država mora biti zgrajena na temelju musike. Čim boljša je glasba, tem boljša je država«. Zapisal pa je tudi: »Poučevanje je najmočnejši inštrument, kjer si ritem in melodija utirata pot v notranje dele duše.«
S temi spoznanji se trudimo vzgajati mlade, saj jim glasba daje drugačen pogled na svet, nudi drugačne predstave, ki dajejo zanesljivo upanje prihodnosti.
Ob vseh vrednotah, ki jih ponuja glasba in o katerih skupaj razmišljamo, me v vseh letih ravnateljevanja glasbene šole še vedno vznemirjajo najrazličnejši zvoki inštrumentov ali glasovi pevcev iz glasbenih učilnic, ki jih imam priložnost slišati. Ta navidezno disharmoničen preplet nenavadnih melodij mi govori o živahnem utripu, o kipeči energiji, ki je vedno nalezljiva.
Res sem srečen in hvaležen svojim kolegom, hvaležen pa sem tudi božji naklonjenosti, da sem del tega okolja.
In ko se zazrem v prihodnjih dvajset let, si želim, da bi glasbena šola z mojimi kolegi še naprej kipela od ustvarjalne energije. Zlasti pa si želim, da bi vzgojili lepo število otrok, ki bi s spoznanji, ki so jih dobili tudi v glasbeni šoli, pomembno žlahtnili družbo, v kateri živimo.

Drago Arko,
ravnatelj Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava

V Glasbeni šoli v Zavodu sv. Stanislava izvajamo dva izobraževalna programa:

  • GLASBENA PRIPRAVNICA
  • GLASBA

Več o izobraževalnih programih si lahko preberete TUKAJ.

V programu Glasba poučujemo naslednje instrumente:

Orkestrski instrumenti in petje

  • Godala: violina, viola, violončelo
  • Pihala: flavta
  • Trobila: rog, trobenta, pozavna
  • Petje
  • Jazz petje (samo v izrednem programu)

Drugi instrumenti

  • Inštrumenti s tipkami: klavir, harmonika, orgle
  • Brenkala: kitara
  • Kljunasta flavta
  • Ljudska glasbila: diatonična harmonika, citre


Vzgojna načela služijo oblikovanju in refleksiji našega delovanja. Izhajajo iz poslanstva in vrednot ter na operativni ravni usmerjajo naš način delovanja in pedagoško držo. V skladu z njimi oblikujemo pouk, obšolske in druge dejavnosti ter naš odnos do učencev, sodelavcev in staršev. Načela predstavljajo koherentno in zaokroženo enoto, zato posameznega načela ni mogoče izvzeti iz konteksta celote.

Oblikovanje celostne osebnosti

V središču naše vzgoje je človek kot celostna osebnost v svoji telesni, čustveni, intelektualni, družbeni, moralni in duhovni razsežnosti. Pouk in ostale dejavnosti spodbujajo rast osebne identitete posameznega učenca, pri čemer upoštevamo njegove sposobnosti in stopnjo razvoja. Zavedamo se, da učitelj pri poučevanju ne podaja le znanja, ampak posreduje tudi vrednote in veščine ter s tem vpliva na razvoj učenčeve osebnosti.

Smiselnost in življenjskost znanja

Načelo oblikovanja celostne osebnosti nas pri poučevanju usmerja k temu, da imamo pred očmi učenca, ki potrebuje trajno znanje in usposobljenost za življenje. Interdisciplinarni pristop nas zavezuje k povezovanju različnih šolskih predmetov in upoštevanju vseh vidikov učenčevega sveta. Pri pouku osmišljamo učno snov z izkušnjami vsakdanjega življenja in s tem pripravljamo učenca, da bo pridobljeno znanje in veščine znal samostojno uporabiti. Notranja motivacija je ključni dejavnik za uspešno učenje. Pri tem je pomembno, da znamo učitelji navduševati ter tudi sami najti resnični žar in veselje.

Inovativnost in ustvarjalnost

V skladu s talenti se vsak učenec razvija na svoj način in v svojem tempu. Zato ustvarjamo pogoje za prepoznavanje izvirnosti in uresničevanje posebnosti vsakega posameznika. Z načinom poučevanja in številnimi obšolskimi dejavnostmi spodbujamo inovativnost in ustvarjalnost. Učencu dajemo povratne informacije o napredku pri pouku in pri obšolskih dejavnostih. Pri učencih in učiteljih so zaželene drugačne, neustaljene poti razmišljanja in delovanja, saj omogočajo izražanje in razvoj njihovih potencialov ter prinašajo svežino v učni proces. S tem krepimo samozavest in pogum za izviren pristop k izzivom v nadaljnjem življenju.

Svoboda in odgovornost

Življenje je zastonjski dar Božje ljubezni. Pri učencu spodbujamo hvaležnost za dar življenja in zavest, da je svoboden in odgovoren. Svobode ne pojmujemo na individualističen način, ampak kot oseben odgovor na Božjo ljubezen. Preko dejavnosti spodbujamo čut odgovornosti na različnih ravneh (do bližnjih, do družbe, do narave …). V polnosti lahko človek uresniči svoje življenje tako, da odkrije svoje osebno poslanstvo in postaja dar za druge in za svet, v katerem živi.

Pravičnost in poštenost

Prizadevamo si, da bi vse učence obravnavali enakopravno in nepristransko, ter da bi bil vsakdo deležen tistega, kar mu pripada. Načelo pravičnosti zahteva, da enake stvari obravnavamo na enak način, neenake pa skladno z njihovo različnostjo. Evangelij nas spodbuja k »večji pravičnosti« (Mt 5,13), k pravičnosti, ki vsakemu daje možnost za izpolnjeno življenje in se ne ustavlja zgolj pri črki postave. Zato si pri zagotavljanju pravičnosti prizadevamo, da ne bi spregledali individualnih potreb posameznega učenca. Preko dejavnosti pri učencih razvijamo čut za pravičnost in delitev dobrin. Spodbujamo osebno poštenost in iskrenost.

Zaupanje in dialog

Za vzgojno delovanje je ključnega pomena zaupanje. Verjamemo v temeljno dobro vsakega učenca in ustvarjamo ozračje, kjer se vsakdo počuti sprejetega. Zavedamo se, da so tudi napake, kršenje dogovorov in pravil priložnost za dialog, poglobitev zaupanja in osebno rast. Ko učenec prevzema odgovornost za vse, kar je sposoben narediti sam, pridobiva zaupanje vase. Ob tem pa ni prepuščen sam sebi, saj ga spremljamo in mu dajemo povratne informacije o njegovem napredku.

Empatija in skrb za šibkejše

Človek se v polnosti uresničuje v odnosu z drugimi. Učitelji prihajamo naproti vsakemu učencu, ga vidimo celostno in se vživljamo v njegov miselni, čustveni in duhovni svet. Spoštujemo in cenimo njegovo drugačnost in enkratnost v razmišljanju, dojemanju in delovanju. Posebej pozorni smo do šibkejših na različnih področjih, saj izhajamo iz svetopisemskega vodila »nosite bremena drug drugemu« (Gal 6,2). Po svojih najboljših močeh jim pomagamo pri reševanju njihovih težav. Učencem pomagamo odkrivati njihova močna področja in darove, na podlagi katerih spoznavajo svojo lastno vrednost in krepijo samospoštovanje.

Odprtost za vse

Prepričani smo, da nas različnost bogati. Dragocen nam je vsak učenec ne glede na spol, narodnost, svetovnonazorsko ali versko prepričanje, socialni status, mesto v družbi ali druge osebne okoliščine. Prizadevamo si, da brez predsodkov vstopamo v odnos do drugačnosti, in k temu vzgajamo tudi učence. Drža odprtosti preprečuje občutje večvrednosti in samozadostnosti. Jasno izražamo svojo katoliško istovetnost, ki nas spodbuja, da ustvarjamo odprt prostor, v katerem se vsakdo počuti sprejetega.

Graditev skupnosti

Naša vzgojna usmeritev izhaja iz prepričanja, da lahko človek v polnosti razvije svojo osebnost samo znotraj skupnosti, v kateri se počuti sprejetega. Vzgojno delovanje se prvenstveno odvija znotraj razrednih skupnosti in vzgojnih skupin. Skupnost posamezniku omogoča, da razvija, odkriva in prepoznava sebe ter prevzame odgovornost za njeno izgradnjo. Z različnimi dejavnostmi učenca spodbujamo k sodelovanju, sprejemanju in podpiranju drugih. Na ta način ga pripravljamo na timsko delovanje in aktivno sooblikovanje družbe. Pri tem je odločilen zgled, ki ga dajemo učitelji kot skupnost.

Plemenitost in odličnost

Odličnost pomeni prepoznati in vztrajno razvijati svoje darove do največje možne mere. Spodbujamo nadarjene učence na različnih področjih. Z lastnim zgledom in zgledom velikih osebnosti iz zgodovine človeštva učence ozaveščamo, da svoje darove uporabljajo za dosego plemenitih ciljev v dobro človeka in celotnega stvarstva. Plemenit človek stremi k odličnosti, te pa ni brez plemenitosti. Znanstveni in družbeni napredek nujno vključuje etično odgovornost; etična zavest pa zavezuje k poglabljanju in širjenju znanja. V krščanskem pojmovanju odličnost in plemenitost vodita k polnosti življenja (svetosti).

Učitelji spoštujejo etični kodeks zaposlenih v Zavodu sv. Stanislava:

  1. Zaposleni skrbi za svojo celovito osebnostno rast.
  2. Je iskren in pristen.
  3. Je dobronameren.
  4. Deluje skladno s krščansko usmeritvijo zavoda.
  5. Svoje delo opravlja strokovno in z navdušenjem.
  6. Je avtonomen in izbira vsebine glede na smiselnost in življenjskost znanja.
  7. Zaveda se svojih meja in zna sprejeti kritiko.
  8. Pogumno se sooča z novimi izzivi.
  9. Zaveda se vpliva in moči svojega zgleda.
  10. Je empatičen in občutljiv za enkratnost vsakega posameznika.
  11. Je pošten in pravičen.
  12. Spremlja in ceni vsestransko udejstvovanje otrok in mladih ter pohvali njihov napredek.
  13. Je spoštljiv in pozoren do vseh zaposlenih ter pripravljen pomagati.
  14. Prevzema svoj del odgovornosti za zavodsko skupnost, spremlja delovanje ostalih enot v zavodu in soustvarja dobro vzdušje.
  15. S starši redno sodeluje in z njimi gradi odnos zaupanja.
  16. Je zgled aktivnega državljana.

 

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.