Razstava Mateja Metlikoviča “Vrt življenja”

V Kregarjevem in Meršolovem atriju v času po veliki noči postavljamo na ogled razstavo “Vrt življenja” akad. slikarja Mateja Metlikoviča, ki v prepoznavni osebni likovni govorici predstavlja svoj ustvarjalni opus zadnjih 15 let.

Matej Metlikovič je razstavo naslovil z zgovornim simbolnim naslovom Vrt življenja in podnaslovom Fragmenti za katedralo. V želji, da bi obiskovalci dobili čim bolj celovit vtis o njegovem ustvarjanju, je izbral različna dela na platnu, lesu in papirju iz obdobja 2007-2021, v katerem se prepletajo dela na večjih sakralnih in tudi zasebnih projektih s tistimi, ki nastajajo nekje vmes, kot nekakšna “odzvanjanja”. Glede na specifiko razstavnih prostorov se je odločil, da je v Kregarjevem atriju postavil pretežno predloge za vitraje (Radovljica, Maribor in Novo mesto) ter nekaj del, povezanih s temi cikli; v predprostoru tega atrija pa fotografije uresničenih sakralnih projektov, da lahko dobimo vpogled v celostno prostorsko oblikovanje, ter nekaj risb. V Meršolovem atriju je v razgibani postavitvi razstavil raznoliko zasnovana dela na temo angelov in ptic, ki jih je umestil v prostor po sistemu mobilov, ter platna različnih formatov iz zadnjih let in serije malih oz. miniaturnih del na lesu in papirju. Njegova prepoznavna likovna govorica z virtuozno oblikovano črtno risbo na barviti podlagi in bogato simboliko nas nagovarja z vstajenjsko radostjo in zaupanjem v moč, rodovitnost ter zmagoslavje Življenja.

Vabljeni k ogledu spletne novice RTV Slovenija, ki jo je pripravil Andrej Doblehar in k poslušanju kratkega pogovora z Matejem Metlikovičem, ki ga je ob postavitvi razstave za Radio Ognjišče pripravil Jože Bartolj.

V soboto, 15. maja, smo pripravili predstavitev razstave z zanimivim kulturnim programom; Metlikovičevo slikarstvo je predstavil pesnik, prevajalec in umetnostni zgodovinar dr. Miklavž Komelj, glasbeno-baletno improvizacijo na Metlikovičeve slike pa so sooblikovale dijakinje 3. letnika baletnega oddelka na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani Tinka Benkič, Lana Druškovič in Neža Goričar (njihova mentorica pri pouku sodobnih plesnih tehnik je prof. Tanja Pavlič) in njihova korepetitorica pianistka Sonja Bajc. Vabljeni k ogledu posnetka baletne improvizacije z utrinki predstavitve razstave.

Miklavž Komelj je o Metlikovičevem ustvarjalnem opus zapisal, da je njegov “najčistejši medij je vsekakor steklo. Magično žarenje barv tega stekla dosega s posebno kombinacijo transparentnosti in gostote; stekla njegovih vitrajev so neobičajno debela, poudarjena je njihova materialnost, od blizu včasih v njih zagledamo zračne mehurčke, ki spet dodajo novo luminoznost. Sam primerja barvne kompozicije teh vitrajev s čisto glasbo; risbo, ki gre čez te barvne kompozicije, pa z besedilom pesmi, ki je péta s to glasbo. Te risbe se s svojo osredotočenostjo na bistvo spreminjajo v nekakšne ideograme, ki obenem evocirajo preciznost in odprtost pomena, preciznost v odprtosti. Na trenutke me spomnijo na islamsko kaligrafsko tradicijo – ali pa na to, kako je momente te tradicije posredoval Klee. Sicer čutim v Metlikoviču več francoske kulturne tradicije, od Matissa in Le Corbusuera do Rouaulta, ki je vplival zlasti na njegovo neoekspresionistično intonirano slikarstvo osemdesetih let.” Poleg načrtov za vitraje pa v Metlikovičevem ateljeju vseskozi nastajajo tudi dela v akrilni tehniki na platnu in papirju, nekaj ciklov je naslikal tudi na lesu – ta dela odražajo tudi slikarjevo ljubezen do pravoslavnih ikon, ki so prav tako močno zaznamovale njegovo ustvarjalno pot. Komelj svoje razmišljanje zaključi z mislijo, da je “temeljni modus obstajanja Metlikovičeve umetnosti je solaren. Metlikovič ljubi poletje, ko barve najbolj žarijo, in primerja umetnost z bibličnim gorečim grmom: »Dobro umetniško delo gori in ne zgori.«” Vabimo vas k branju celotnega Komeljevega besedila Metlikovičeva lekcija pozornosti, ki je opremljen tudi z bogatim slikovnim gradivom, in k poslušanju pogovora s slikarjem Passio amoris, ki ga je v Trubarjevi hiši literature vodil Andrej Lokar.

Matej Metlikovič, rojen leta 1956 v Kranju, je po maturi na kranjski gimnaziji vpisal študij slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1978 diplomiral in nato do leta 1981 absolviral štiri semestre podiplomskega študija na slikarski specialki. Dobrih deset let je poučeval srednješolski predmet umetnostna vzgoja, od leta 1992 naprej pa deluje kot samostojni ustvarjalec na področju kulture s statusom umetnika. Vse od leta 1979 naprej samostojno razstavlja v Sloveniji in izven nje. Sodeluje na likovnih kolonijah, doma in v tujini ter na mnogih skupinskih razstavah. Slika na platno, les in papir; oblikuje vezene bogoslužne paramente, načrtuje in poslikava monumentalna barvna okna (vitraji), ilustrira pesniška besedila, likovno opremlja knjige in oblikuje vizualne razpoznavne znake. Pomemben del Metlikovičevega opusa predstavljajo likovne opreme sakralnih prostorov v Sloveniji (Šmarjetna gora nad Kranjem, Sedlo nad Sodražico, kapela Doma dr. Janka Benedika v Radovljici, zunanja kapela pred Baziliko Marije Pomagaj, kapela Zavoda A. M. Slomška v Mariboru in kapela Doma Janeza Krstnika v Trnovem v Ljubljani), na Hrvaškem (Luka na Dugem otoku), v Nemčiji (evangeličanske cerkve Biberach an der Riss, Meckenbeuren in Gerstetten) in v Švici (kapela Klinike St. Pirminsberg). Od leta 1981 je član Društva likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL), od leta 2014 pa deluje v umetniškem svetu Društva Finžgarjeva galerija (Ljubljana-Trnovo). Živi in ustvarja v Ljubljani.

www.matejmetlikovic.si

 

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.