Nikoli prej nisem videla toliko različnih barv, kot jih je videti tu v Sloveniji

Letos v našem študentskem domu biva kar pet študentov iz tujine. Ena od njih je simpatična Španka Maria Belen Gonzalez Hernandez (na fotografiji prva iz leve), študentka španskega jezika in literature, ki v okviru Erasmus prakse na Škofijski klasični gimnaziji sodeluje pri urah španščine. Da bi jo bolje spoznali, smo ji zastavili nekaj vprašanj.

Belen, prosim, povej nam kaj več, od kod prihajaš?

Prihajam iz Tenerifov, ki je eden od vulkanskih otokov v Atlantskem oceanu in se imenujejo Islas Canarias (Kanarski otoki). Čeprav smo bliže afriškemu kontinentu, spadamo pod Španijo že od leta 1500 in naša kultura je večinoma španska. Tenerife je eden od dveh glavnih otokov (drugi je Gran Canaria) in v njenem glavnem mestu Santa Cruz so univerze, bolnišnice, poslovno središče, itd.  Živim na severu otoka, v majhnem kraju, ob vznožju veličastnega Teide, vulkana, ki spi že več kot stoletje in je najvišji vrh Španije. V mojem mestu La Orotawa je podnebje bolj mokro kot na jugu, narava je bolj zelena in morje bolj divje. Pri nas je zaradi geografskih razlogov, ker smo locirani pod goro, pogosto oblačno, ampak vreme je toplo večino leta. Sicer na otokih ne dežuje veliko, samo nekaj dni v letu. Ne glede na to, kje na Tenerifih si, če dvigneš pogled, uzreš gore, če ga spustiš, pa temno modro morje. Naša mesta so običajno zgrajena na pobočjih, zato ne vidiš pogosto koles. To je razlog, da imamo veliko avtov, ampak na srečo imamo kljub temu zelo jasno nebo. Imamo tipično hrano (Papas arrugadas con mojo picon – kuhan krompir s poprovo omako), tradicionalno glasbo, nošo in praznovanja. Imamo veliko turističnih središč. Zaradi ugodnih vremenskih razmer nas vsako leto obišče veliko Evropejcev, ampak kljub temu ohranjamo našo kulturo in naš življenjski slog.

Kako so ti všeč različni letni časi, glede na to, da je tam, od koder prihajaš, »večna pomlad«?

Nikoli prej nisem videla toliko različnih barv, kot jih je videti tu v Sloveniji. Vznemirjena sem glede zime. Upam, da se bom navadila na hladnejše vreme in kratke dneve. Sicer komaj čakam, da prvič v življenju vidim sneg (intervju je bil narejen pred prvim sneženjem – op. a.) in mogoče doživim božični čas na drugačen način – tak, kot je običajno videti v filmih: opazovanje snežink ali dežnih kapelj, medtem ko piješ vroč čaj, namesto vročega sonca zunaj, kar je običajno tam, od koder prihajam. Na otokih je precej običajno silvestrovati na plaži, tako si lahko predstavljate, kako vreme nikakor ne pomaga ustvarjati božičnega vzdušja.

Kateri Kanarski otok ti je najljubši in zakaj?

Rada imam čisto vse in za vsakega čutim, da je moj. Ampak kljub temu imam svoj najljubši otok, ki ga rada poleti obiščem in ga tudi vedno priporočam za obisk, poleg, seveda, Tenerifov. Ta otok je Lanzarote, ki je na najbolj vzhodni strani. To je povsem puščavski otok, kjer je morje bolj modro in zeleno kot drugje. Je vetroven in divji, kraj, kjer kraljuje mir. Tam lahko najdeš popolno puščavo, povsem brez kakršnekoli vegetacije, vulkansko površje, bele vasice sredi ničesar, čudovite neskončne plaže in najbolj čisto vodo. Všeč mi je, da ima na Lanzarote prav vsaka hiša enak in preprost videz, bele stene ter modra in zelena okna ter ravne strehe, kjer sušijo oblačila, ljudje pa posedajo in opazujejo sončni zahod. Na ulicah prikupnih ribiških vasic ni gneče in trgovine, ki jih ni zelo veliko, so precej majhne. Iz Lanzarote greš lahko z ladjo na La Graciosa, zelo majhen otok, ki ga v španščini imenujemo »islote« – kjer se čas ustavi. Je košček zemlje v morju, brez asfaltnih cest, samo mivka. Samo nekaj belih hišk, zraven majhnega pristanišča, ostalo je prazen prostor in odprto morje. Pravzaprav je odlično mesto, kjer se lahko izgubiš.

Se življenju na otoku razlikuje od življenja na celini?

Življenje na otoku je povsem drugačno od življenja na celini. Najprej zato, ker živimo obkroženi z naravo, živimo v ritmu valovanja morja, nimamo velikih mest, niti dolgih in ravnih cest, kjer bi lahko hitro vozili. Celo leto imamo prijazno podnebje: pozimi ni premrzlo in poleti ni prevroče. Ljudje na Kanarskih otokih živimo na majhnem ozemlju, obdani z morjem, ampak zato se počutimo svobodne in srečne. Dihamo čist zrak, živimo stran od hrupa in stresa velikih mest, hodimo po mivki, večino časa preživimo zunaj in skoraj vsak dan je sončno – to nas je naredilo bolj sproščene in bolj pozitivno naravnane.

Zakaj si v okviru Erasmusa izbrala ravno Slovenijo za ciljno destinacijo?

Zato, ker se mi je zdela simpatična: majhna dežela s čudovito naravo, sredi Evrope! Obenem država z morjem, zame pomembno dejstvo, glede na to, da je to nekaj, česar sem vajena in kar najbolj pogrešam, kadar sem od doma. Ker nisem vajena življenja v velikih mestih, je Ljubljana preprosto idealna zame. Mislila sem si, da se bom v Sloveniji počutila kot doma, in imela sem prav.

Kaj točno počneš kot Erasmusova študentka pri nas?

Trenutno sem vpisana  na Erasmus prakso, kar pomeni, da v neki ustanovi delaš tisto, kar je povezano s tvojim študijem, kar je v mojem primeru španski jezik in literatura. Tako tukaj na Škofijski klasični gimnaziji sodelujem pri španščini z dvema profesoricama Bojano Tomc in Dašo Deželak. Opazujem, kako učita špansko slovnico, različne metode, ki jih uporabljata, načine, kako motivirata dijake in pridobita njihovo pozornost. Sodelujem pri urah, kjer pomagam profesoricama, posebej pri konverzaciji in vajah za izgovorjavo. Sicer poskušam dijakom predstaviti svojo kulturo, kar je pomembno pri razumevanju in uporabi jezika in pomembno za uspešno komuniciranje z naravnimi govorci. Med odmorom in po pouku govorim s tistimi dijaki, ki želijo izboljšati svoje konverzacijske veščine, še posebej s tistimi, ki se pripravljajo na maturo iz španščine. Poleg njih so tudi nekateri mlajši dijaki, ki so zelo zainteresirani za učenje španščine in tako tudi prisostvujejo tem uram. Dijakom predstavljam možnost neposrednega stika z resničnim jezikom in možnost razvoja njihovih komunikacijskih veščin, obenem pa je to tudi zame pomembna izkušnja.

Kako se počutiš v našem študentskem domu?

Študentski dom je res super. Zares sem srečna, da lahko živim tu, kjer vlada tako prijateljsko vzdušje. Vedno najdem koga, če potrebujem pomoč, ali koga, ki bi bil z mano pripravljen popiti kavo in klepetati. Super je, da imam priložnost živeti s Slovenci in tako bolje spoznati slovensko kulturo.

V katerem jeziku se ljudje največkrat pogovarjajo s tabo?

Največkrat v angleščini, včasih v slovenščini in se tako lahko naučim nekaj besed, kar je res krasno. Sicer pa govori špansko več Slovencev, kot sem si predstavljala. Pogosto srečam ljudi, ki tekoče govorijo špansko, to so tisti, ki so povezani z Argentino ali pa samo preprosto obožujejo telenovele. In govoriti v svojem maternem jeziku s Slovenci, ki poznajo mojo kulturo, je vedno prijetna izkušnja.

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?

Pustila se bom presenetiti, kaj mi bo življenje prineslo. Trenutno sem v čudoviti deželi, nabiram izkušnje, potem se bom morda vrnila domov ali pa bom ostala še v kakem drugem koncu Evrope. Imam še nekaj časa, da se odločim, sem pa v teh mesecih odkrila, da uživam v poučevanju španščine in to vidim kot svoj bodoči poklic.

Kakšno je tvoje mnenje o neodvisnosti Katalonije?

Pri katalonskem vprašanju gre za pomanjkanje dialoga. Slabe odločitve so bile storjene na obeh straneh, kar se je tudi izrazilo v nasilju. Kakorkoli, ni res, da je naša dežela razdeljena. Katalonci in ostali Španci smo prijatelji, sorodniki, državljani z veliko skupne zgodovine in kulture, čeprav z nekaterimi specifikami, ki jih z veseljem delimo med sabo. Ne glede na to, ali smo za ali proti neodvisnosti, ko se srečamo v tujem mestu, kot je npr. Ljubljana, slavimo tisto, kar nas združuje in ne ločuje.

Belen, hvala za pogovor.

 

 

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.