Razstava “Obzorje biti” Žige Okorna

Vabimo vas v Kregarjev in Meršolov atrij na ogled razstave akad. slikarja Žige Okorna z naslovom “Obzorje biti”.

Žiga Okorn se predstavlja s slikami iz zadnjega obdobja (2020–2022), za razstavo izbranih del pa je oblikoval specifično prostorsko postavitev. V njegovem ustvarjanju se nenehno porajata in izmenjujeta figura in krajina. V zadnjem času so slike, na katerih so ljudje in pokrajina združeni v enem prizoru, redke. Kadar se figura pojavi v okolju, je to po navadi zgolj simbolni prostor, ki mu težko določimo krajevne posebnosti, saj gre slikarju predvsem za notranjo vizijo krajine, ki podpira duhovna razmerja figur in njihove odnose.

V katalogu ob razstavi je Janko rožič napisal, da “umetnost Žige Okorna dokazuje, da se da z estetskimi orodji s pravim občutkom in z vso odgovornostjo odgovarjati tudi na etična vprašanja. To je pomembno še posebej danes, ko v Ukrajini, nedaleč stran spet divja vojna, v kateri se uničujejo mesta in domovi ljudi ter spet padajo nešteta človeška življenja. Razstava v Zavodu sv. Stanislava, v nekdanjih Škofovih zavodih, kjer so bili med drugo svetovno vojno in po njej tudi zapori, se dotika tudi te senčne plati z esenčne strani. Zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa vplivamo na sedanjost in prihodnost, ustvarjanje ob polni zavesti in izostreni vesti omogoča preobrazbo. V naravi obzorja je, da se mu ne moremo približati, šele stik s celoto, ki celi, omogoči, da se horizont približa nam. Tako približevanje obzorja lahko postane obzorje biti. /…/ Te slike so kakor podobe tvoje odprtosti, širijo in poglabljajo obzorje, to mejo med tvojim in tujim, vidnim in nevidnim, znanim in neznanim. Nevsiljivo te vabijo in napotujejo k prvinskemu, prvobitnemu in bitnemu, tistemu, kar nam je v stiku z naravo, svetom in svetim vsem skupaj skupno, čeprav se tega marsikdo še ne zaveda ali se ne zaveda več.”  Vabljeni k branju celotnega teksta Janka Rožiča Horizont.

Razstavo smo odprli v torek, 3. maja 2022, ob 19. uri v Kregarjevem atriju; avtorja in njegovo delo je predstavil arhitekt in pisec Janko Rožič, glasbeni program ob odprtju pa so oblikovali učenki klavirja Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava in njuna profesorica Nadja Vodišek ter učenec klavirja iz razreda prof. Mihe Klemenca. Razstava je na ogled do 1. junija.

Žiga Okorn je po eni strani nasledil tradicijo figuralnega slikarstva, po drugi pa je sledil modernemu odnosu do podobe, ki pozna abstrakcijo. V svojih akvarelih skozi figuro odpira prostor tudi onkraj nje. Figura sicer izgublja kompaktnost, ne pa tudi celovitosti, ne lasti si prostora, ki ga naseljuje, vendar je njena prostorska umestitev pomembna in še posebej odgovorna. Nedvoumna je od trenutka, ko je slikar iz larpurlartističnega objekta slike sestopil v stvarni prostor.

Žiga Okorn se je rodil leta 1967 v Ljubljani. Obiskoval je Srednjo oblikovno šolo in dopolnilno risanje pri slikarju Štefanu Planincu. Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani končal z razstavo na stari čolnarni v Tivoliju leta 1991 pri prof. Gustavu Gnamušu in prof. Tomažu Brejcu. Od leta 1994 deluje kot svobodni umetnik. Je soavtor prenove nekdanjih vojaških zaporov v mladinski hotel Celica in avtor ene od celic. S skupino Sestava je dejaven v vrsti strokovno-civilnih pobud, ki se dotikajo likovne umetnosti in kulture na pedagoškem (proti ukinitvi likovnega pouka v osnovnih šolah), kulturno-varstvenem (pobuda za strokovno rešitev Robbovega vodnjaka, Celica mestu, proti prodaji Celice) in stanovskem področju (pobuda in soorganizacija dražbe za rešitev DSLU). Ukvarja se še z oblikovanjem in postavljanjem razstav (stalna postavitev na Blejskem gradu, NMS, 2008 Mestna muzejska zbirka Črnomelj, Tematska pot Na svoji zemlji, 2012 Kolesarska pot Bohinj, U fabrk, Mestni muzej Idrija 2015, I. M. ATTEMS: Hercules Stiriae, Grad Slovenska Bistrica 2017), ilustracijo, fotografijo, notranjim oblikovanjem.
Od leta 1991 svoja slikarska dela, akvarele, risbe in kipe redno razstavlja doma in v tujini.
Živi in ustvarja v Ljubljani pod Rožnikom.
Leta 2002 je prejel nagrado za najboljši akvarel na Ex-temporu Piran in leta 2008 na Ex-temporu Grožnjan. 2004 je s skupino Sestava prejel plaketo mesta Ljubljana za umetniški projekt prenove nekdanjega zapora na Metelkovi v mladinsko prenočišče Celica in leta 2009 nagrado zlato gnezdo. 2006, 2008 in 2011 je bil kot soavtor dobitnik nagrade Arhitekturne zbornice Slovenije Zlati svinčnik.

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.