Dober mesec je od tega, ko so se maturantje umetnostne zgodovine odpravili v Firence, dva dneva za njimi pa še vsi ostali v Assissi in Rim, kjer so si ogledali Večno mesto še v živo in sodelovali pri bogoslužju in maši na cvetno nedeljo.
Torek, 19. marec 2024, Firence
Za nami je še en dan najboljše, najbolj umetnostne, dih jemajoče in sploh najlepše Škofijske ekskurzije. Drugi dan v Firencah je bil sončen in, kot se spodobi, prepojen z lepotami mesta.
Čeprav je gospa profesorica omilila program, naša ekskurzija ni bila le umetnostnozgodovinska, pač pa tudi športna. Tako smo prečesali muzeja v Uffiziju in Palači Pitti. Ustavili smo se pri mestnih palačah Rucellai in Stozzi in prečkali Ponte Vecchio. Videli smo mnogo umetnin iz našega maturitetnega kataloga, poleg tega pa še veliko, veliko več ostalih. In če so bile utrujene naše noge, smo si na firenških lepotah spočili vsaj svoje oči.
Zvečer smo se zbrali pri sveti maši v Marii Maggiore, dan pa je presegel samega sebe, ko nas je gospa profesorica peljala na italijanski gelato. Če po napisanem še ni zelo očitno, smo se imeli odlično!
Eva Mlakar, 4. č
Fotografije: Pija Glogovčan, 4. c
Sreda, 20. marec 2024
V sredo smo se ob nečloveško zgodnji uri odpravili izpred zavoda na našo zadnjo ekskurzijo. Naša prva destinacija je bil Assisi. Na poti smo na avtobusu pogledali čudovit film o življenju sv. Frančiška. Ko smo prispeli, nas je takoj pozdravilo toplo italijansko sonce. Začeli smo z raziskovanjem mesta. Najprej smo se ustavili v cerkvi sv. Damijana. Pot smo nadaljevali k cerkvi sv. Klare. Po ogledu smo imeli prosti čas za samostojne oglede in sladoled. Kmalu pa smo že zagledali veličastno baziliko sv. Frančiška. Po ogledu smo kot pravi škofijci skupaj zapeli Marijo skoz življenje z našimi sosedi iz radia Ognjišče. Pot nas je vodila še do bazilike sv. Marije Angelske, ene izmed največjih bazilik na svetu. Do hotela smo prišli v večernih urah in kmalu dobili večerjo. Na meniju je bila seveda tradicionalna italijanska »pašta«. Kot utrujeni dijaki pa smo že kmalu po večerji utrujeni zaspali. 😉
Katarina Kepec, 4. a
Fotografije: Miklavž Grum, 4. a
Četrtek, 21. marec 2024
Danes smo v Rimu preživeli utrujajoč, a lep dan. Vreme nam je bilo naklonjeno; cel dan je sijalo sonce. Dopoldne smo si ogledali Svete stopnice, po katerih je hodil Jezus do Pilata, in nekaj cerkva, vključno z Lateransko baziliko, kjer je v reliefu zadnje večerje shranjen košček prave mize zadnje večerje. Nato nas je pot zanesla do mogočnega Koloseja, ki nas je navdušil. Med prostim časom nas je večina šla pokušat italijanske pice, ki nas seveda niso razočarale. Sledil je ogled zgradb na Forum Romanum, nato pa cerkve, kjer so hranjeni posmrtni ostanki sv. Stanislava Kostke. V njej smo zmolili litanije sv. Stanislava. Proti večeru so pri Fontani di Trevi nekateri veselo lizali sladolede … drugi pa pod Španskimi stopnicami. Hvala Bogu za ta dan.
Ana Leskovar, 4. b
Petek, 22. marec 2024
Zbudili smo se v sveže rimsko jutro. Po prihodu v središče mesta smo najprej zavili k Mariji Priprošnjici (Santa Maria dell’Anima), kjer smo s sveto mašo Bogu izročili ekskurzijo in prinesli predenj sebe, z vsemi svojimi željami in preizkušnjami. Po slavnostni (kot se edino spodobi 😉 ) Mariji skoz’ življenje nam je Martin Zlobko, ki trenutno končuje študij v Rimu, povedal, kako sam doživlja večno mesto. Slednje se namreč v marsičem razlikuje od slovenskih mest. Kot smo imeli možnost tudi sami izkusiti, so od sredine februarja ulice tam polne turistov (sami nič nismo omilili te situacije 🙂 ) in po tleh leži veliko smeti.
Sledil je ogled trga Piazza Navona, razredničarka pa je poskrbela, da je bližnjemu sladoledarju zacvetel posel, mi pa smo imeli malo bolj polne želodčke (hvalaa 🙂 ). (Mimogrede je bil nutellin sladoled praktično le ohlajena nutella, tako da jo je marsikdo zares “jedel na žlico” 🙂 )
Nato smo se podali v Vatikan. Ne, papeža ta dan še nismo videli. Smo pa imeli (sicer po dolgem čakanju v vrsti) najprej hiter vzpon po 563 stopnicah na kupolo, ki mu je sledilo občudovanje razgleda: opazovanje vatikanskih vrtov in železnice ter iskanje Koloseja in ostalih pomembnih stavb. Ogledali smo si še notranjost bazilike, pomalicali in se odpravili v Vatikanske muzeje. To je v glavnem cel kompleks zgradb z najrazličnejšimi zbirkami – od antičnih kipov in srednjeveških zemljevidov do zbirk nabožnih predmetov in slik. Če bi si jih želeli podrobneje ogledati, bi morali v muzejih ostati več dni. Ker pa nam toliko časa žal ni bilo dano, je bila verjetno daleč največ pozornosti deležna Sikstinska kapela.
Do odhoda avtobusov nazaj proti hotelu smo imeli prosti čas. Lahko smo si ogledali (skoraj) prazen trg Trg svetega Petra, umirjen večerni Trastevere (= del Rima, ki leži na drugi strani Tibere kot jedro antičnega mesta), si privoščili italijansko večerjo in pogledali v kakšno trgovino. Tako je bil dan poln prehojenih kilometrov, lepih vtisov, okusne hrane in sproščenih pogovorov.
Avtorji fotografij: Manica Drnovšek, Iza Draksler in Matjaž Trošt, 4. c
Avtorica besedila: Anamarija Lebar, 4. c
Sobota, 23. marec 2024
Sobotni dan smo preživeli zunaj rimskega obzidja. Najprej smo si ogledali, po mnenju mnogih, najlepšo izmed štirih glavnih papeških bazilik. Sveti Pavel izven obzidja ni bil čudovit ne le zaradi skladnega videza, zelenega vrta in prečiščenega sloga, pač pa tudi zaradi miru in odmaknjenosti. Nadaljevali smo do cerkve svetega Sebastjana, pod katero so stare katakombe. Po njih nas je vodil italijanski vodič, ki smo ga na naše presenečenje celo zelo dobro razumeli.
Ko smo se načudili skrivnostim preteklosti in vsem lepotam, smo se odpeljali do morja. Lido di Ostia je poletno letovišče z mivkasto plažo in prijetnimi lokali. Večina je poiskala nekaj dobre italijanske hrane, kak posebnež pa se je znašel tudi v vodi. Po krepčilnem postanku smo si ogledali antično Ostijo, kjer nam je gospa profesorica z zanimivimi zgodbami orisala tedanji utrip mesta. Tako nismo gledali le napol podrtih kamnitih zidov, pač pa pekarno, ribarnico, stranišča, terme, antični McDonalds in druge. V rimskem gledališču smo preverili akustiko in vsak razred je pripravil kak nastop. Zvrstile so se različne pesmi, najboljše so bile obuditve točk iz pevskega festivala, vrhunec pa je bilo imitiranje škofijske zbornice. Celo profesorji so pripravili svoj nastop, a so nas neučakani Italijani zaradi zapiranja pregnali, predenj smo jih uspeli slišat.
Dan smo zaključili na sipinah. V pričakovanju sončnega zahoda smo se podili po plaži, škropili, počivali in se s čudovito morsko pokrajino v ozadju seveda tudi slikali. In čeprav so nam na koncu zahod zakrili oblaki, smo se imeli odlično.
Eva Mlakar, 4. č
Fotografije: Miklavž Grum, 4. a
