Ko pomoč preraste v prijateljstvo

Ana Elizabeta Kerman je simpatična dolgolaska iz Prekmurja. Študentka slovenistike na Filozofski fakulteti že tretje leto kot prostovoljka nudi pomoč osnovnošolki, s katero se srečujeta enkrat tedensko. Več o njunem druženju pa v objavljenem pogovoru.

Kaj konkretno obsega tvoje delo?

Vsak ponedeljek ob 14.00 se odpravim do OŠ, kjer me pričaka moja varovanka. Z letošnjim letom ure izvajava pri meni v študentskem domu, pretekli leti pa sva se dobivali na šoli. Ko prideva v dom najprej pozdraviva moje cimre, če so prisotne, včasih tudi kako z njimi rečeva. Še dodatno pa se ji dan popestri, če takrat pride kdo na obisk, ki ga še ne pozna. Potem nekaj malega pojeva, po navadi kar kruh z namazom ali pa domače prekmurske kiflece. Sledi vsakokratno moderirani del srečanja, ki ga izdelava v tistem trenutku. Velikokrat začneva z domačo nalogo, s kakimi odgovori na vprašanja za teste, večkrat pa se samo pogovarjava o različnih temah, ki jih odpre ona, ali pa riševa. Okvirno najino druženje zaključiva ob 15.30, včasih pa na njeno željo tudi podaljšava.

Pred kakšne izzive te postavlja tvoje delo v osnovni šoli?

Predvsem so mi izzivi razlage na vsa vprašanja, ki so včasih kar zahtevna. Se pa znajdem tudi v vlogi poslušalke, saj jo zanimajo res različna področja in zelo rada tudi razlaga.

Kaj se ti zdi še posebej dragoceno pri možnosti prostovoljnega dela tako blizu Študentskega doma?

Čas, saj ure potekajo pri meni v študentskem domu, zato mi ni treba vedno gledati na uro in preračunavati, da bova prišli točno nazaj do šole.

Kakšno je tvoje temeljno spoznanje o prostovoljstvu in ali ga vidiš tudi kot kal za bodoče poklicno delo?

Prostovoljstvo je primarno zagotovo dobra odskočna deska pri vsakem posamezniku. S tem mislim na vse raznolike osebnosti, ljudje smo si namreč različni. Najprej se začneš spraševati, vsaj jaz sem se, ali si sploh za take vrste delo, koliko kompetenc rabiš za to, koliko jih imaš in posledično, koliko jih lahko daš. Končna slika pa je seveda po opravljenem prostovoljstvu, ko vsa prej našteta primarna dejstva izkusiš in se s tem tudi odločiš, ali te sploh veseli delo z ljudmi, delo pedagoga, socialnega delavca, vzgojitelja … Sama bi priporočala, da prostovoljstvo izkusi vsak, najbolje že v osnovni ali srednji šoli na kateremkoli področju, saj bo pripomoglo tako k izbiri študija kot tudi k izbiri poklica.

 Ana Elizabeta, prav lepa hvala za pogovor.

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.