Da se lahko človek v polnosti razvije v celovito osebnost, mora ne le odkrivati resnico, ampak tudi iskati lepoto. Tega se na Škofijski klasični gimnaziji zelo močno zavedamo in ponujamo veliko možnosti za ukvarjanje z najrazličnejšimi zvrstmi umetnostmi.

Umetnostna zgodovina je v predmetniku naše gimnazije vključena v 2. letnik (eno uro tedensko), v 4. letniku pa jo kar nekaj maturantov izbere za enega od maturitetnih predmetov (štiri ure tedensko). Formalno gledano je to izjemno majhen delež ur v življenju nekega gimnazijca – dejansko pa na gimnaziji temu namenjamo precej več prostora, saj se dijaki z likovno umetnostjo srečujejo tudi na vsakoletnih ekskurzijah po tujini in domovini, pri mednarodnih projektih (Erasmus+), projektnih nalogah, antičnih dnevih in drugih šolskih projektih, v likovni šoli, pri raznih likovnih natečajih itd. Pravzaprav ne bomo pretiravali, če rečemo, da se dijaki z umetnostjo srečujejo na vsakem koraku – že ob vstopu v šolo jih pozdravi likovno razstavišče, po hodnikih jih spremljajo likovna dela, imamo pa tudi čisto pravo galerijo (Staneta Kregarja) – in nekateri dijaki v času šolanja v galeriji postavijo na ogled tudi svojo razstavo, nekatere pa razstava spodbudi k ustvarjalnosti v drugih umetnostnih jezikih: dijakinja Eli Škaler je navdih za svojo pesem našla ob  Mušičevi sliki v Narodni galeriji, refleksijo o secesiji pa je preoblikovala v avtorski video Dunajska moderna.

Umetnost je pogosto način izražanja razmišljanja in čustvovanja, in ko počasi odraščaš, lahko skoznjo v udejstvovanju drugega človeka najdeš odraz svojih lastnih čustev, ki so pogosto nova in neznana. Tako najdeš sebe v skladbi, v pesmi, v fotografiji, v odstavku ali v sliki. Dlje kot se poglabljaš v umetnost in se ubadaš z njo, več ti daje. Če se učiš o zgodovini umetnosti, ne le, da bolje spoznavaš človeštvo v različnih dobah njegovega obstoja, temveč se počasi učiš tudi videti stvari, ki si jih do tedaj s svojimi na sodobnost navajenimi očmi le gledal. Poleg tega te prisili k razmišljanju, ker večinoma ni lahko razumljiva. Zdi se mi, da ti potem pomaga najti potrpljenje in razmišljati tudi o ljudeh, ki te obdajajo, ker prav tako večinoma niso lahko razumljivi. Nazadnje pa ti pomaga razmišljati še o sebi in ti dovoli, da preko nje izraziš svoja razmišljanja in čustvovanja.

V zavodskih prostorih domuje tudi Galerija Staneta Kregarja, ki obsega največjo stalno zbirko Kregarjevih slikarskih del – vabljeni na virtualni sprehod po galerijski spletni strani ali na raziskovanje s pomočjo aplikacije za Android.

V okviru galerije skrbimo tudi za pestro in raznoliko razstavno dejavnost: v Kregarjevem in Meršolovem atriju se vsako leto zvrsti več kot deset razstav likovnih umetnikov iz Slovenije in zamejstva, med njimi se večkrat predstavijo tudi naši dijaki in alumni; aktualne razstave lahko spremljate na galerijski spletni strani.

Če se želite preskusiti v poznavanju likovne umetnosti, vas vabimo k reševanju spletnega kviza o Stanetu Kregarju – verjamemo, da boste ob reševanju malo razmigali svoje »kulturne mišice« in spoznali marsikaj novega.

Poleg pouka umetnostne zgodovine imajo dijaki na voljo več izbirnih dejavnosti s področja likovnih umetnosti:

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava Skip to content