Stane Kregar je z Zavodom sv. Stanislava povezan na različne načine: rojen je bil v Zapužah pri Šentvidu istega leta (1905), kot se je začel pouk na Škofijski klasični gimnaziji, kjer je bil nato tudi osem let dijak – v času gimnazije je z ilustracijami sodeloval tudi v dijaškem zborniku Domače vaje. Po maturi je vstopil v bogoslovje in študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, v duhovnika je bil posvečen leta 1929. Ljubljanski škof Gregorij Rožman ga je določil za naslednika umrlega profesorja risanja Gašperja Porente na Škofijski klasični gimnaziji in Kregar si je izbral študij na Akademiji likovnih umetnosti v Pragi, kjer je v letih 1930–1935 študiral v razredu profesorja Maxa Švabinskega. Po koncu študija se je leta 1935 vrnil v Ljubljano in poučeval risanje na Škofijski klasični gimnaziji do nemške zasedbe leta 1941, po izselitvi zavoda pa se je pouk do leta 1945 nadaljeval v Baragovem semenišču za Bežigradom. Ob ponovni ustanovitvi zavoda leta 1993 je bila na podlagi del, ki so jih darovali slikarjevi dediči – sestri Cilka Kregar in Marija Šenk ter brat Ivan Kregar – tu ustanovljena tudi Galerija Staneta Kregarja, ki hrani največjo zbirko slikarjevih del.

V jubilejnem pripravljamo več dogodkov, povezanih z življenjem in slikarskim opusom Staneta Kregarja. Ob vstopu v novo leto smo na spletu objavili virtualni ogled stalne zbirke Kregarjevih del, ki je za obiskovalce iz tujine dostopen na angleški spletni strani Zavoda sv. Stanislava. Galerija Staneta Kregarja hrani največjo zbirko Kregarjevega posvetnega opusa; glede na to, da je Kregar najpomembnejši cerkveni slikar druge polovice 20. stoletja na Slovenskem, smo želeli vsaj preko reprodukcij naglasiti pomembnost tega dela njegove ustvarjalnosti, zato smo na hodniku levo od vhoda v zavodsko cerkev pripravili manjšo predstavitev Kregarjevega sakralnega opusa.

V postnem času smo v avli pred zavodsko cerkvijo postavili razstavo Kregarjevega križevega pota iz župnijske cerkve sv. Lovrenca v Brežicah, v Jegličevem dijaškem domu pa razstavo Kregarjevih osnutkov za barvna okna. Pripravili smo javno vodstvo po stalni zbirki Kregarjevih del, in sicer 22. marca ob 19. uri; slikarjevo življenje in delo je predstavil poznavalec Kregarjevega opusa dr. Andrej Doblehar, ki je leta 2013 tudi zasnoval spominsko razstavo “Romar k lepoti” v Narodni galeriji v Ljubljani ter naslednje leto tudi pripravil prenovljeno postavitev Kregarjevih del v naši galeriji. Tekom leta se vrstijo tudi vodenja za organizirane skupine.

Za dijake Škofijske klasične gimnazije je uredništvo Domačih vaj razpisalo literarni natečaj V odkrivanju neznanih barv srca – nagrajeni prispevek je navdihnila Kregarjeve slika Odisej.

V OŠ Alojzija Šuštarja so pripravili kiparski ekstempore za osnovnošolce – za izhodiščno idejo pa so izbrali naslov ene od Kregarjevih slik »In tako naj bi se življenje videlo lepše«. Naslovna misel je spodbudila živahen razmislek in navdih za kiparsko ustvarjanje.

Za razstavo Neznani Kregar, ki je v poletnih mesecih na ogled v Galeriji Družina, smo posodili dva Kregarjeva avtoportreta iz naše stane zbirke.

Vabimo k branju predstavitve Kregarjevega življenja in dela Vivimus virtute spiritus, ki ga za spletno revijo KUD Kdo pripravlja naša lanska maturantka Eliška Škaler, sedaj študentka umetnostne zgodovine na Karlovi univerzi v Pragi. Sledi še drugi in tretji del Čim globlje duh prodre, ki govorita o Kregarjevem življenju in delu po drugi svetovni vojni.

Ob vstopu v jubilejno Kregarjevo leto smo izdali tudi namizni koledar z izbranimi slikami Staneta Kregarja iz zavodske zbirke; izbor slik za posamezne mesece sledi slogovnemu razvoju Kregarjevega slikarstva: od nadrealizma, preko poetičnega barvnega realizma in abstraktne umetnosti do nove figuralike.