V gimnazijah se bo izvajal v obsegu 35 ur in bo v predmetnike umeščen v 3. letniku. V programih srednjega poklicnega izobraževanja se bo izvajal v obsegu 30 ur in v programih srednjega strokovnega izobraževanja v obsegu 35 ur.

Z namenom, da bi se učitelji in drugi strokovni sodelavci na šolah čim bolje pripravili na omenjene spremembe, smo v Zavodu sv. Stanislava v letošnjem naboru t. i. seminarjev KATIS pripravili dve izobraževanji za pedagoške in strokovne delavce, ki krepita njihove kompetence s področja poučevanja in spodbujanja aktivnega državljanstva pri mladih.

Ti dve izobraževanji sta:

• Veščine in kompetence za delo z mladimi na področju aktivnega državljanstva in poučevanja le-tega v šolah
• Družbena pobuda in njeno mesto v šoli

Seminarja pedagoške in strokovne delavce spodbujata h krepitvi kompetenc na področju usposabljanja mladih kot aktivnih državljanov. Prvi izmed omenjenih dveh seminarjev je potekal v januarju 2022, in sicer v treh delih. Udeleženci so se vsakič zbrali ob četrtkih in skupaj preživeli čas, ko so tudi sami morali pokazati precej svojega aktivnega sodelovanja.

Prvi dan seminarja je bil namenjen predstavitvi nekaterih metod dela v razredu, s katerimi ozaveščamo mlade o pomenu vsebin s področja AD in jih hkrati spodbujamo k aktivnemu sodelovanju v družbi. Z nami je bil Klemen Balanč z mladinske mreže MaMa, ki je udeležence odlično motiviral za delo. Najprej je predstavil metodo imenovano Politična ureditev od ena do milijon, s pomočjo katere smo premislili najbolj idealne oblike politične ureditve glede na število ljudi v določeni skupnosti. V nadaljevanju smo spoznali še nekatera druga orodja za delo, hkrati pa smo se seznanili tudi z različnimi oblikami demokratične participacije v družbi. Na eni strani imamo politično participacijo, ki nam je bolj znana s področja aktivne politike. Druga oblika pa je družbena participacija, kamor recimo sodijo prostovoljstvo, organizacija dogodkov in mladinske izmenjave. Tudi preko tega se namreč mladi učijo veščin tega, kako biti aktiven v družbi in prispevati košček v mozaik skupnega dobrega. V popoldanskem delu po kosilu pa so se udeleženci preizkusili v delavnici Zasnova politične pobude, kjer so morali sami pripraviti predlog pobude in ga tudi javno predstaviti pred drugimi. Na ta način so sami najbolje spoznali vrednost takega načina dela. Udeleženci so bili po prvem dnevu navdušeni nad sproščenim vzdušjem in zadovoljni z aktivnim načinom dela, ki jim je prinesel veliko novih spodbud za njihovo lastno pedagoško in strokovno prakso.

Drugi dan smo se tudi na željo udeležencev najprej posvetili tematikama motivacije in aktivne vloge učencev. Izvedbo tega dela je v dopoldnevu prevzela Nataša Hanuna, ki v našem zavodu opravlja delo karierne svetovalke. Tudi tokrat so bili udeleženci deležni aktivnega pristopa in so morali pokazati precejšnjo mero svoje ustvarjalnosti in sodelovanja pri spoprijemanju z nalogami, ki so jih dobili. Drugi tematski sklop pa je bil posvečen metodi učenja in poučevanja imenovani družbeno koristno učenje. Po drobcu teorije, ki je bil predstavljena, so udeleženci v manjših skupinah pripravljali konkreten projekt, ki bi ga lahko na sledi te metode lahko izvajali v lastnem okolju. Ključna stvar metode je namreč povezovanje šolskega in lokalnega okolja, učenja in družbene akcije. Izvajalec tega dela je bil pisec pričujočih vrstic.

Tretji in obenem zadnji dan seminarja je bil z udeleženci spet g. Balanč. Na sledi usvojenega znanja o druženo koristnem učenju so udeleženci v prvem delu reševali naloge v orodju Trainee, ki nudi pregledni tečaj za bodoče mentorje na področju družbeno koristnega dela. Orodje je še v fazi razvoja znotraj mednarodnega projekta in cilj delavnice je zato bil tudi pridobitev kvalitetne povratne informacije s strani udeležencev o koristih tega načina pridobivanja znanja. V drugem delu pa so bili udeleženci zopet deležni najprej kratkega nagovora, ki je bil tokrat posvečen tematiki mehkih veščin. Nato pa so prek delavnic spoznali tri metode dela, ki na zelo inovativen način spodbujajo kreativno in kritično mišljenje (Skozi oči Marsovcev), iskanje zgledov (Herojke in heroji) in debatiranje ter javno nastopanje (Pro et contra). S tem so udeleženci ponovno najprej sami izkusili načine dela, ki jih bodo lahko v prihodnje sami preizkusili s svojimi učenci.

Zadovoljstvo udeležencev nad seminarjem je bilo očitno. Predvsem so bili veseli tega, da so lahko svoje izkušnje in znanja pridobili in delili v živo. Nekaj udeležencev pa je seminar lahko spremljalo tudi na daljavo. Takole sta dve izmed udeleženk strnili svoji izkušnji v zaključni evalvaciji:

»Pohvalila bi izvedbo seminarja, saj se je v tem obdobju težko udeležiti seminarja v živo. Nekatera znanja in veščine bodo vsekakor prišle prav, všeč mi je bilo tudi, da smo ves čas seminarja aktivno sodelovali na praktičnih primerih.«

»Seminar je bil odlično izveden. Vedno smo imeli možnost podati pripombe, predloge. Pohvalno je tudi to, da je bil izveden v hibridni obliki (Zoom). Vse čestitke organizatorju za izvedbo. Upam, da bom lahko novo pridobljeno znanje na ustrezen način vpeljala v svoj pouk.«

Tadej Rifel