Ob slovenskem kulturnem prazniku in slikarjevem osebnem jubileju je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava akademika prof. Andreja Jemca Slike in grafike.
Razstavo Slike in grafike smo pripravili v sodelovanju z Galerijo Gunclje, kjer je na ogled izbor lesorezov in litografij iz zgodnjega obdobja Jemčevega ustvarjanja z motivi tihožitij in vedutnih pogledov na domači kraj, v katerih se jasno kaže, da je že v svojih študentskih letih (v času zapovedanega povojnega socrealizma) prešel od upodobitev predmetnega sveta in se preko kubističnega razstavljanja predmetnosti usmeril k abstrakciji, ki je postala njegov metajezik, bogat z možnostjo govorice simbolov, metafor, parafraz. Zgodnja dela dopolnjuje izbor jedkanic in akvatint iz zadnjega obdobja, ki se tematsko navezujejo na različne družbenozgodovinske dogodke. Izpovedno moč teh grafičnih listov pa je še poglobil v dialogu s slikarskimi platni (večinoma) do sedaj še nerazstavljenih del velikega formata v sugestivni govorici barv in dinamičnih potez na razstavi v Kregarjevem in Meršolovem atriju, in sicer gre za abstraktne slike, ki odpirajo temeljna eksistencialna vprašanja tako na ravni človeka kot širše skupnosti.
Razstavo je odprl ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik v ponedeljek, 5. februarja, v Kregarjevem atriju. Glasbeni program ob odprtju so oblikovali učenci solopetja Glasbene šole Matije Tomca iz razredov prof. Marte Močnik Pirc in prof. Barbare Tišler – Mana Križnar, Neža Močnik, Adriana Slemc, Žan Penič in Filip Suhadolc -, ki so predstavili izbor slovenskih samospevov, na klavirju jih je spremljal prof. Primož Bratina. /foto Jože Potrpin/
Na kulturni praznik, 8. februarja, so odprtje pripravili še v Galeriji Gunclje – za uvod smo prisluhnili Prešernovima sonetoma, nato je zbrane nagovoril g. Brane Kopač, predsednik Društva Blaž Potočnikova čitalnica, v okviru katerega deluje Galerija Gunclje; sledil je zanimiv pogovor z akademikom prof. Andrejem Jemcem, ki so mu prisluhnili številni obiskovalci. /foto Robert Vurušič/
Razstava je na ogled v Kregarjevem in Meršolovem atriju do 20. marca, v Galeriji Gunclje pa do 31. marca (galerija je odprta ob četrtkih 17h-19h ali po dogovoru).
Andrej Jemec (1934) se je rodil in odraščal v Vižmarjih v Ljubljani. Slikarstvo je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer je leta 1958 diplomiral pri prof. Gabrijelu Stupici, grafiko pa je študiral pri prof. Riku Debenjaku in Božidarju Jakcu. S štipendijo Prešernovega sklada se je študijsko izpopolnjeval v Parizu in v Londonu. Najprej je učil na osnovni šoli v Šentvidu pri Ljubljani, nato je delal kot svobodni umetnik (1962–1973). Od leta 1973 je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, od leta 1984 do upokojitve 1999 je bil redni profesor za risanje in slikanje, dvakrat je bil izvoljen tudi za dekana. Leta 1995 je bil izvoljen v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti kot izredni, leta 2001 pa kot redni član.
Že v času študija se je usmeril od predmetnih motivov preko kubističnih transformacij predmetnega sveta (med geometrijo in rokopisom) k abstraktnim – ploskovnim, dvodimenzionalnim prostorom slike. V zgodnje simbolne pomene svetlobe njegovih duhovnih pejsažev se pozneje naseli barva kot stvar, kot pomembno barvno pomensko tkivo (barvne poteze, simbolni pomen barve), v katerega so potopljene vse pomenske oblike slike.
Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in risbo ter s tapiserijo, skulpturo, barvnimi stekli in grafičnim oblikovanjem, sodeluje pri vprašanjih barvnega skladja v arhitekturi, občasno tudi s publicistiko. Sodeloval je pri prenovi cerkve sv. Janeza Krstnika v Trnovem v Ljubljani leta 1999, za katero je tudi naslikal veliko podobo sv. Krištofa, v mozaični tehniki pa je izdelal tega svetnika tudi za fasado cerkve sv. Lovrenca nad Zabreznico.
Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, med drugim na beneškem bienalu (1970, 1972), bienalu v São Paulu (1971, 1977), v Parizu, Tokiu, Londonu, na vseh mednarodnih grafičnih bienalih v Ljubljani od 1963 do 1999 in na več mednarodnih grafičnih bienalih v Frechnu, Fredrikstadu, Krakovu, Osaki …
Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi nagrade na grafičnem bienalu v Tokiu, Frechnu, Osaki in Ljubljani; Prešernovo nagrado za življenjsko delo je prejel leta 1994, 1998 pa zlato plaketo Univerze v Ljubljani; 2005 je prejel avstrijski častni križ za znanost in umetnost, 2010 pa avstrijski častni križ za znanost in umetnost prvega reda. Njegova dela hranijo v mnogih stalnih zbirkah muzejev in galerij ter drugih javnih institucijah v tujini in doma, med drugimi v Kongresni knjižnici v Washingtonu, Tate Gallery v Londonu, National Museum of Modern Art v Tokiu, Albertini na Dunaju, Narodni galeriji v Pragi, Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu, Moderni galeriji v Ljubljani itn.
