V okviru Plečnikovega leta in Dnevov evropske kulturne dediščine je ob začetku novega šolskega leta v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava Nagličevih fotografij Plečnikovih arhitekturnih del.
Letošnje leto je posvečeno arhitekturnemu mojstru Jožetu Plečniku (1872–1957), saj mineva 150 let od njegovega rojstva; ob tej obletnici smo v sodelovanju z Društvom Petra Nagliča postavili na ogled razstavo fotografij Petra Nagliča (1883–1959) Plečnikovih arhitekturnih del, in sicer v Kregarjevem in Meršolovem atriju, v počastitev obletnice pa smo dodali tudi zanimiva slikarska portreta mojstra Plečnika, ki ju je naslikal Jože Bartolj, ter štiri originalne risbe Zorana Smiljanića iz stripa o Plečniku, in risbo Plečnikove cerkve na Barju Tadeja Žugmana. V vitrinah smo razstavili nekaj monografij o Jožetu Plečniku in njegovi bogati ustvarjalni poti ter dokumentarno gradivo o Petru Nagliču in izbor razstavnih katalogov ter publikacij, v katerih so objavljene njegove fotografije, da vsaj malo nakažemo pomen njegovega fotografskega opusa. V prvem nadstropju osrednje zavodske stavbe pa je na ogled stalna postavitev Plečnikovih risb.
Matjaž Šporar, Nagličev vnuk, ki skrbi za izjemno bogato fotografsko dediščino in je tudi avtor pričujoče razstave, je dejal, da je Naglič v tridesetih letih prejšnjega stoletja navdušeno obiskoval Plečnikova gradbišča v Ljubljani in okolici ter vestno beležil arhitekturna dela na fotografski film; angažirano je dokumentiral nastajanje številnih Plečnikovih stavb od začetkov do zaključka gradnje, kot da je prepoznal veličino Plečnikovega mojstrstva (digitalno zbirko teh fotografij si lahko ogledate na spletni strani Kamra). Fotografiral je tako celotne stavbe, fasade kot posamezne detajle, kar je neprecenljivo za rekonstrukcijo Plečnikove arhitekturne dediščine, hkrati pa ti raznoliki fotografski pogledi razkrivajo tudi Nagličev smisel za motiv in kompozicijo. Čeprav se je s fotografijo ukvarjal le ljubiteljsko (več o avtorju lahko preberete na spletni strani Slovenskega etnografskega muzeja, ki je uredil digitalno zbirko Nagličevih fotografij, ali na Wikipediji in spletni strani Kamniško-komendskega biografskega leksikona), je obvladal likovne karakteristike fotografije, kot so perspektiva, ritem, kontrast, poudarki, kar ga uvršča že med profesionalne fotografe. Njegova fotografska zapuščina je za stroko še posebej dragocena, saj je zgledno dokumentirana in urejena ter opremljena s podatki o kraju, času in vsebini posnetkov. Fotografijam posameznih arhitekturnih del so dodani tudi posnetki Plečnikovih arhitekturnih načrtov in dokumentov, ki jih je posredovala Plečnikova hiša (Dokumentacija MGML).
Razstavo je odprl direktor zavoda mag. Anton Česen, g. Matjaž Šporar je predstavil fotografsko dediščino Petra Nagliča, v glasbenem programu pa so nastopile dijakinje Elizabeta in Julija Tomac, Polona Avsenik in Ana Strmčnik.
Razstava je na ogled do 2. oktobra.
