Uveljavljena slikarka Denise Eyer-Oggier se na razstavi, ki jo je naslovila po verzu Mahmuda Darviša Sanje o belih lilijah, predstavlja z dvema cikloma del: portreti žensk večjih slikarskih formatov v Meršolovem atriju in likovno interpretacijo Darviševe poezije v Kregarjevem atriju.

Denise Eyer-Oggier je skozi leta razvila zelo oseben slog: njene slike so hkrati abstraktne in reprezentativne. Harmonično uravnotežena območja barvnih površin so združena z elementi risbe in simboli, ki se vedno znova ponavljajo in ki vabijo gledalca, da za za prvim vtisom poišče globlji pomen. Njene slike so poetične, sanjske in v enaki meri pripovedujejo o trpljenju in lepoti. Zanima se za arabski jezik in kulturo, navdihujejo jo pesniki, kot sta Mahmud Dariš in Maram al Masri, in tako njihove zvoke in asociacije vključuje v svoj likovni jezik, tako da ta svet Orienta v njenih slikah doživi zanimiv slikarski odmev: z veliko občutljivostjo išče barve, oblike, simbole, ornamente, ki govorijo o hrepenenju, upanju, razočaranju in negotovosti. V svojih zadnjih delih se ukvarja z aktualnimi razmerami v Sredozemlju in preko tega motiv potovanja razvija v večplastno pripoved, ki prerašča v metaforo človeškega življenja.

Likovna kritičarka Anette Kummer je dejala, da Denise Eyer-Oggier živi v svojih slikah in skozi ustvarjalni proces, saj z veliko občutljivostjo doživlja svojo okolico, literaturo in glasbo, s katero se ukvarja. Vse to se preliva v njena dela, pa naj bodo to slike ali instalacije. Različne vtise in doživetja v intenzivnem ustvarjalnem procesu, v katerem nastajajo serije del na določeno temo, umetnica preoblikuje in gledalcem ponudi novo perspektivo, odpira nov pogled. Znana je po svoji slikarski suverenosti in osebnem koloritu, s katerim kaže svoj pogled na svet. Narava, literarno besedilo ali glasba so atmosfersko ozadje njenih del, vendar teh snovnih izhodišč ne ilustrira, temveč jih reinterpretira po svoje, v svojem prepoznavnem slikarskem jeziku. Večinoma ustvarja v ciklih, izbrano temo mora preživeti do konca, zgodbe pripovedovati znova in znova, trpeti ob njih in jih obdelati v številnih slikah, dokler se z enako intenzivnostjo ne obrne k novi temi. V tem ustvarjalnem procesu se med različnimi temami vzpostavi povezava, ki se kot skupna nit vleče skozi njeno delo: močne sile narave in usode, pred katerimi smo ljudje majhni in nemočni, iskanje ravnotežja, svobode, preseganje meja, identiteta; pravzaprav bi lahko rekli – iskanje samega sebe.

Razstavo smo odprli v četrtek, 4. januarja, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Kulturni program ob odprtju so oblikovali: pisateljica Mateja Gomboc, ki je prebrala kratko zgodbo, ki jo je navdihnila slika Denise Eyer-Oggier, in Vael Hanuna, ki je interpretiral poezijo Mahmuda Darviša, ter violončelistka Alja Mandič Faganel in violinist Žiga Faganel, ki sta navdušila z odlično glasbeno interpretacijo. Razstavo je odprl direktor zavoda mag. Anton Česen.

V sredo, 10. januarja, ob 19. uri pa smo izpeljali še zanimivo javno vodstvo po razstavi s slikarko Denise Eyer-Oggier.

Denise Eyer-Oggier se je rodila leta 1956 v Natersu. V letih 1973–1974 je obiskovala kantonsko šolo lepih umetnosti v Sionu, nato pa se je od leta 1974 do 1978 izobraževala kot grafična oblikovalka pri podjetju Mengis Druck und Verlag v Vispu in na šoli za oblikovanje v Bernu. Pridobila je tudi certifikat za likovno izobraževanje odraslih.

Denise Eyer-Oggier živi in dela kot svobodna umetnica v Brigu. Je članica strokovnih združenj Swiss Graphic Designers (SDG) in Visarte Valais ter Švicarskega društva vizualnih umetnikov (SGBK).

Predstavila se je na številnih razstavah v Švici in tujini, med drugim v Espace Galerie Europia v Parizu, na trienalu sodobne umetnosti v Turtmannu.

Leta 2022 je prejela najvišjo nagrado kantona Valais na kulturnem področju.