Letos mineva 110 let od prve mature, ki je v celoti potekala v slovenskem jeziku. Prva slovenska matura je potekala v juniju in juliju 1913 na takratni Knezoškofijski privatni gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.
Te obletnice smo se na Škofijski klasični gimnaziji spomnili v okviru današnje proslave ob dnevu državnosti in zaključku šolskega leta. Slavnostni gost in govornik je bil bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, navzoč pa je bil tudi ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.
Prva matura, ki je v celoti potekala v slovenskem jeziku, predstavlja zgodovinski prispevek k razvoju slovenskega šolstva in uveljavljanju slovenskega jezika v javni rabi. Ustanovitelju Zavoda sv. Stanislava knezoškofu Antonu Bonaventuri Jegliču je v takratni avstro-ogrski državi uspelo z velikimi napori in kljub številnim nasprotovanjem uresničiti zamisel o postavitvi popolne slovenske gimnazije. Zrelostni izpit je opravljalo vseh 30 dijakov 8. razreda gimnazije. Vsi so maturo opravili, kar polovica jih je dosegla najboljši uspeh »zreli z odliko«. Pisni izpiti so potekali od 9. do 12. junija 1913. Ustni izpiti so bili od 5. do 9. julija 1913 iz slovenščine, nemščine, latinščine, grščine, domovinoznanstva in matematike. Med prvimi maturanti je bilo kasneje polovica duhovnikov, pa doktorji filozofije, slavistike, zdravniki, pravniki. Med njimi sta bila tudi Valentin Meršol, ki je kot zdravnik leta 1945 rešil veliko slovenskih beguncev na Koroškem, da jih niso vrnili v Slovenijo, in Filip Terčelj, primorski duhovnik in pesnik, mučenec.
Šola je z izvrstnim ugledom nadaljevala svoje poslanstvo vzgoje in izobrazbe do konca 2. svetovne vojne, ko je Ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 3. septembra 1945 ukinilo vse zasebne gimnazije.
Leta 1995 je bila matura zopet uvedena kot državni izpit. Splošna matura na gimnazijah se opravlja iz petih predmetov, od tega iz treh predmetov obveznega dela in dveh predmetov izbirnega dela. V obveznem delu so slovenščina, matematika in aktivni tuji jezik (angleščina, nemščina, francoščina, španščina, ruščina ali italijanščina).
Od ponovne ustanovitve Škofijske klasične gimnazije leta 1993 pa do danes je tu maturiralo 4013 maturantov. Od tega jih je bilo kar 27 takih, ki so dosegli vseh možne točke na maturi (34).
V Sloveniji je bil v letih 1997 do 2022 delež maturantov s pohvalo 4 % (30 točk in več), na Škofijski klasični gimnaziji pa 13 %.
V šolskem letu 1996/97 so bili prvič na šoli dijaki vseh štirih letnikov. Junija 1997 je v Zavodu sv. Stanislava po več kot 50-letni prekinitvi zopet potekala matura. Maturitetni predmeti so bili: slovenski jezik in književnost, angleščina, nemščina, latinščina, matematika, fizika, biologija z ekologijo, geografija, zgodovina in filozofija. Seznam maturitetnih predmetov se je na Škofijski klasični gimnaziji nenehno širil. Danes se lahko maturo opravlja iz kar 15 predmetov. V letu 1999 se je klasična grščina po štirih desetletjih zopet vrnila med maturitetne predmete. Škofijska klasična gimnazija ohranja klasičnost v slovenskem srednješolskem sistemu še naprej, saj vsako leto samo na naši šoli poteka matura tudi iz grščine.
19 naših dijakov je poleg Škofijske klasične gimnazije vzporedno uspešno zaključilo srednjo glasbeno šolo.
Od leta 1997 do 2022 se je 46 naših dijakov na maturi izredno izkazalo in so dosegli najboljši uspeh v državi pri posameznih predmetih.
Podatki o uspehu na maturi od leta 1997 do 2022 kažejo, da je Škofijska klasična gimnazija v Zavodu sv. Stanislava med najboljšimi slovenskimi gimnazijami. Naši maturantje dosegajo nadpovprečne dosežke tako pri znanju tujih jezikov kot na matematično-naravoslovnem in družboslovnem področju.
