V Zavodu sv. Stanislava ob letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine (DEKD), ki so zasnovani pod geslom »Kjer preteklost sreča prihodnost«, postavljamo likovno razstavo z naslovom »Zaklad v lončenih posodah«.
V Meršolovem atriju so razstavljena posamezna slikarska dela iz zbirk, ki jih hranimo v zavodu (Staneta Kregarja, Marijana Tršarja, Bare Remec, Irine Rahovsky Kralj), in dela naših nekdanjih ter sedanjih dijakov. Z izbranimi likovnimi deli uveljavljenih likovnih ustvarjalcev, ki so pomembno zaznamovali slovensko slikarstvo, želimo nakazati, dediči kakšne bogate kulturne dediščine smo, ter vse, ki delamo, živimo in se šolamo v zavodu, spodbuditi k premisleku o letošnji temi DEKD.
V zavodu letos praznujemo 25-letnico Škofijske klasične gimnazije in Jegličevega dijaškega doma ter 10-letnico OŠ Alojzija Šuštarja, zato lahko vodilno misel DEKD »Kjer preteklost sreča prihodnost« povežemo tudi konkretno s prazničnim letom, s premislekom, kaj nam pomeni prehojena pot in kam želimo v prihodnje usmeriti svoje korake – tudi v odnosu do predvojnega zavoda, ki je bil pred več kot sto leti ustanovljen kot vzgojno-izobraževalna in kulturna ustanova, postavljena na krščanskih in klasičnih temeljih. Kako živeti v 21. stoletju v času identitetne krize, znotraj spremenjenih družbeno-kulturnih razmer in izjemno hitrega tehnološkega razvoja? Iz česa rastemo? Če želimo zares širiti veje, se odzivati na jutrišnje potrebe, moramo imeti močne korenine. Bolj ko je jutri negotov, na prepihu, globlje morajo biti korenine. V sodobnem digitalnem in potrošniškem svetu se po mnenju številnih sociologov in nevrologov pod pritiskom informacijske preobremenitve in tehnologije, ki namesto zapletene notranje strnjenosti omogoča »takojšnji dostop«, razvija nova vrsta identitete. Antropolog Pascal Boyer pravi, da odlaganje spomina v zunanjo podatkovno bazo ne ogroža le globine in edinstvenosti identitete. Ogroža tudi globino in edinstvenost kulture, ki si jo delimo. Ko iz nas odteka notranja zakladnica strnjene kulturne dediščine, tvegamo, da se spremenimo v »ljudi palačinke – široko razširjene in tanke, povezane s tisto veliko mrežo informacij, ki nam je na voljo z enim samim pritiskom na gumb. Kultura pa je veliko več od kupa, ki ga Google imenuje »svetovne informacije«. Je več od tega, kar lahko skrčimo na dvojiško kodo in objavimo na internetu. Da bi ostala živa, se mora obnavljati v ljudeh vsake generacije.«
Na razstavo smo vključili tudi dela dijakov 4. letnika Škofijske klasične gimnazije, ki so v različnih tehnikah in likovnih izrazih upodobili svoj razmislek ob naslovni misli »Zaklad v lončenih posodah«. Dodali smo tudi prazno slikarsko stojalo, s čimer smo želeli pokazati, da razstava pravzaprav ni zaključena, in spodbuditi vse obiskovalce, da ste tudi vi povabljeni, da upodobite ali ubesedite svoj pogled oz. razmislek ob geslu DEKD ali ob naslovni misli razstave, ki jo v pesniški obliki dopolnjuje pesem Gorazda Kocijančiča Idem II.
Razstava je na ogled med 21. septembrom in 30. oktobrom. Prisrčno vabljeni k ogledu in ustvarjanju!
