Kritično razmišljanje

Kritično razmišljanje je pomembna veščina 21. stoletja. Trudimo se, da to veščino spodbujamo in razvijamo tudi pri dijakih, jih pri tem usmerjamo in jim pomagamo, zato se na tem področju izobražujejo tudi učitelji v okviru projekta Erasmus+ Aktivno osebje za živahno šolo.

Za razvijanje kritičnega mišljenja je zelo pomembno, da v razredu ustvarimo vzdušje zaupanja, v katerem se vsi počutijo varno, da delijo svoje misli, mnenja, pomisleke, vprašanja. Učiteljeva vloga v procesu poskusov kritičnega razmišljanja je prebujati dijake in njihovo radovednost, (pre)usmerjati njihovo energijo preko KAJ? k ZAKAJ? in KAKO? ter ustvarjati vzdušje, v katerem je izražanje mnenj “varno” (t.i. unthreatening atmosphere).

Najpomembnejša spretnost, ki se je moramo naučiti, če želimo kritično razmišljati, je postavljanje vprašanj. Vprašanja naj postavljajo dijaki, ne (le) učitelj. Vsako situacijo/nalogo/učenje lahko obogatimo, če damo dijakom možnost, da postavljajo vprašanja – in nato nanje skušajo odgovoriti. Pri tem je pomembno, da je večina vprašanj odprtega tipa in da nanje ne moremo dati enoznačnega (faktografskega) odgovora. Kadar noben odgovor ni enoznačno napačen, se odpira polje za debato. Pri poučevanju/učenju tujega jezika nam je v pomoč lahko tudi slikovni material, ki ga dijaki urejajo, interpretirajo, povzemajo, opisujejo … se o njem izražajo, primerjajo in vrednotijo svoja mnenja.

Valerija Lah Peternel, profesorica angleščine in ruščine na Škofijski klasični gimnaziji

 

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.