Narek je pri urah angleščine pogosto podcenjen, dejstvo pa je, da ga je mogoče uporabiti na veliko različnih načinov. Omenila bi dva, s katerima sem se seznanila na seminarju v okviru Erasmus+ projekta Aktivno osebje za živahno šolo in ju lahko uporabljamo tako za poživitev učnih ur kot tudi za utrjevanje besedišča.
Wild dictation je metoda, pri kateri učitelj pred narekom poda kategorije in učence prosi, da za vsako kategorijo napišejo besedo po lastnem izboru (npr. 1 – slavna oseba, 2 – pridevnik, ki opisuje hrano, 3 – glagol premikanja …). Ko učenci kategorije zapolnijo z besedami, učitelj začne narekovati besedilo, ki ima manjkajoče besede. Na ta mesta učenci po vrstnem redu vstavijo prej zapisane besede. Končni izdelki so zelo zanimivi.
Odlična priložnost za sodelovalno delo v paru pa je narek v dvojicah, pri čemer je eden od učencev poročevalec, drugi pa pisar. Učitelj besedilo nareka razdeli na več delov in jih oštevilčene nalepi po učilnici. Poročevalec gre po vrstnem redu do besedil, nalepljenih na steno, jih prebere, si skuša čim več in čim bolje zapomniti ter se nato vrne k pisarju, ki si zapiše, kar mu narekuje. Dvojica, ki konča prva in s čim manj napakami, zmaga.
Ela Rupert, učiteljica angleščine na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja
