Letošnja tema DEKD je Redka in dragocena znanja, spretnosti in veščine, zato smo v sodelovanju z Društvom Petra Nagliča postavili razstavo o ščetarski obrti. Hvaležni smo g. Matjažu Šporarju, vnuku Petra Nagliča, ki nam je v preteklih letih prijazno posodil že več tematskih razstav fotografij svojega deda, da je za to priložnost pripravil pregledno razstavo o ščetarskem podjetju treh generacij družine Naglič in jo premierno postavil na ogled v našem zavodu – zanimiva je tudi zgodovinska povezava, saj je bil eden od bratov, Karel Naglič, dijak prve generacije škofijske gimnazije v Škofovih zavodih.

Namen pričujoče razstave je oživiti spomin na tehnično dediščino nekdanjih obrti, ki so delovale na Kamniškem in tudi širše. Med te obrti, katerih poklici se počasi poslavljajo oziroma umikajo, lahko uvrstimo tudi ščetarstvo. Dejavnost, katere osnova je poklic ščetarja, se ukvarja z izdelovanjem raznovrstnih ščetk, krtač, omel, čopičev in drugih podobnih izdelkov, narejenih iz naravnih in umetnih materialov za potrebe človekove osebne in splošne uporabe ter uporabe v različnih gospodarskih dejavnostih in panogah.

Na panojih sta predstavljena razvoj ščetarske obrti pri Nagličevih in pregled posameznih faz izdelovanja različnih ščetk, metel in čopičev. V vitrinah je predstavljeno različno ščetarsko orodje, izdelki, na ogled so tudi nekateri dokumenti in oglasi ter papirnata maketa ščetarskega podjetja. Znani ilustrator Marjan Maček pa je na podlagi fotografij Petra Nagliča, na katerih je upodobljena njegova hčerka Katka, oblikoval predstavitev za otroke v obliki stripa.

Tovarna ščetk in čopičev bratov Naglič v Šmarci pri Kamniku je bila med večjimi ščetarskimi obrtnimi delavnicami na Slovenskem, ki je v času svojega največjega razvoja pred drugo svetovno vojno zaposlovala tudi več deset delavcev in presegala običajno obrtno proizvodnjo. Žal pa o tovarni ne obstaja več veliko zapisanega. Pravzaprav je glavnina ohranjenega gradiva fotografskega, saj se je po zaslugi enega od ustanoviteljev tovarne, Petra Nagliča, ki je bil v svojem prostem času ljubiteljski fotograf, ohranilo veliko število fotografij, ki prikazujejo tako razvoj podjetja kot tudi posamezne faze izdelave ščetarskih izdelkov.

Delo in sposobnosti treh Nagličevih rodov so bili osnova za uspešno delovanje takrat vodilne ščetarske tovarne pri nas, ki je dajala kruh številnim šmarskim in drugim delavcem in njihovim družinam. Za obdobje največjega razcveta tovarne lahko štejemo čas od leta 1930 do 1935.

Izbor Nagličevih končnih izdelkov je bil zelo pester, izdelovali so različne vrste ščetk, omela, čopiče in metle, velikokrat tudi po posebnih zahtevah naročnikov. Brata Naglič sta s svojim konceptom nadgradila očetovo poslovno usmeritev in uresničila sodoben poslovno tehnični koncept poslovanja ter s tem  pripeljala svoje podjetje v sam vrh slovenskega ščetarstva med svetovnima vojnama (v tem času je bilo v tovarni v posameznih letih zaposlenih od 35 do 40 delavcev). Vplivala sta na razvoj ščetarstva v kamniški regiji, saj so mnogi ščetarji pri njiju iskali strokovno in drugo pomoč, v njunem podjetju pa so se izučili ščetarskega poklica tudi nekateri ščetarji, ki so kasneje odprli lastne ščetarske delavnice. Nadaljnjo rast podjetja so ustavile vojne razmere, podjetništvu nenaklonjeni časi po letu 1950 in sprememba družbenega sistema pa so vplivali, da so Nagličeve razlastninili. Nepremičnine, povezane z Nagličevo ščetarsko dejavnostjo, so jim bile odvzete in tako se je podjetje počasi nagibalo k svojemu zatonu in leta 1964 so v zemljiški knjigi Nagliči zadnjikrat omenjeni kot lastniki.