Utrinku na nebu,
utrinki srca,
v prvem razredu
je sreča doma.
S hvaležnostjo se ne rodiš,
lepo pa je, če se je v življenju naučiš.
Ne samo za tistega, ki je prejel,
tudi za tistega, ki jo daje, je vesel.
Prvič smo se skupaj slikali,
hvaležni očiju in mamici,
da pripeljala sta v razred ta,
da nam znanje za življenje da.
Zdaj med nami so učitelji,
da naučijo nas veliko stvari,
postali močni bomo ljudje,
za njih hvaležno naše bo srce.
S hvaležno ljubeznijo poglejmo v nebo,
kjer Stvarnik nad nami drži svojo roko,
da zdravi in srečni bi bili,
drug drugemu življenje lepšali.
Karmen Uran
