1. dan: Vožnja iz Ljubljane do Soluna

Komaj sem čakala, da prispemo v Grčijo …

2. dan: Solun

Zelo zabavno je bilo opazovati mesto, slediti zemljevidu in prvič pozdravljati po grško. V pekarni so nam prijazno razložili vse o tsourekiju ter nam potem postregli še z bougatso (sladico), ki smo jo skupaj pojedli na klopci ob morju 🙂 . Bila je res izvrstna. Potem smo se odpravili proti največji pravoslavni cerkvi Agios Dimitrios. Bolj kot samemu obredu hvalnic sem se posvetila različnim ljudem, ki so prihajali in hodili okoli ikon. Zelo mi je bilo zanimivo videti očka z majhnim otrokom, ki ga je prav tako prislonil k ikoni, da bi jo počastil, ter starejše ljudi, ki so pred ikonami kljub starosti poklekali do tal.

3. dan: Delfi

Zelo me je navdušila atenska zakladnica, ki je od blizu čudovita, ter gledališče, ki je odlično umeščeno v prostor in ima neverjeten razgled. Imeli samo šest minut, da si ogledamo ostanke tolosa, okroglega templja, a je to eden izmed mojih najljubših trenutkov z ekskurzije. Čeprav so ostali le trije stebri, pa še ti ne celi, je stavba veličastna, sploh ko se zazreš naokoli in vidiš čudovito temno modro nebo.

4. dan: Antične Atene

Ko smo zakorakali skozi propileje na akropolo, se je pred nami odprl prečudovit pogled na Atenin tempelj ter na Erehtejon. Bilo je res neverjetno in čeprav so to za nekatere samo kamni, smo občudovali vsak steber posebej. Ogledali smo si še areopag in nato muzej na Akropoli, kjer smo občudovali natančnost, velikost in dodelanost grške umetnosti.

Sledilo je kosilo – odločila sem se, da poskusim giros. Bil je res dober!!

Ogledali smo si še Nacionalni arheološki muzej. Navdušena sem bila nad Agamemnonovo masko, ki se mi je zdela res dodelana in lepa – morda Agamemnon na zunaj sicer ni bil nič posebnega (po današnjih stereotipih bi ga mogoče označili celo za grdega), toda ni vse v zunanjosti.

5. dan: Moderne Atene, Sounion, gledališka predstava

Po ogledu novega dela Aten (stadion, predsedniška palača, parlament) smo se odpravili še v Muzej antičnih izumov. Neverjetno – nisem vedela, da so Grki odkrili toliko stvari, ki jih poznamo tudi mi danes. Čeprav so imeli dosti manj znanja kot mi, so dosegli neverjetne izume. Zelo sta me navdušila njihov način sporazumevanja z ognjem ter koledar.

Potem je sledil odhod na polotok Sounion, kjer stoji Pozejdonov tempelj. Tempelj je čudovit,  z izjemno lego čisto na koncu polotoka. Kamorkoli se obrneš, imaš v ozadju temno modro morje in prelepo nebo.

Zvečer smo si ogledali tragedijo Medeja – predstava je bila v novi grščini, drugače pa do vrstice natančno po prvotnem, antičnem zapisu. Uro in pol so za sceno uporabljali le lestve – bilo je noro. Tudi igralci sami so bili odlični – njihovo gibanje, petje, plesanje, ton in barva glasu, način govora, obrazna mimika, predvsem pa govorica telesa – nepopisno. Včasih ne potrebujemo besed, da kaj povemo.

6. dan: Korintski kanal, Epidaver, Mikene, Nauplio

Čez Korintski kanal smo se odpeljali naprej proti Epidavru, kjer leži slovito gledališče. Res je izjemno, njegova lega in akustika sta navdihujoči. Kaj vse so zgradili že pred toliko tisoč leti – in potem mi mislimo, kaj vse smo odkrili in dosegli.

V Mikenah smo občudovali nekoč veličastno mesto in se nato odpravili še v Agamemnonovo grobnico, katere arhitektura je vredna občudovanja – za gradnjo niso imeli nobenega betona, samo kamne, ki so jih zlagali tako dobro, da stojijo še danes.

Zvečer smo se s sošolci dobili na obali, kjer smo peli ob kitari ter nato zmolili še rožni venec. Bilo je res lepo. Petje ob pljuskanju morja in opazovanju zvezd ter zvezdnih utrinkov z ljudmi, s katerimi se po navadi treseš zaradi testov, je res krasna izkušnja.

7. dan: Olimpija

Čeprav je bilo zelo vroče, je bil tek na stadionu v antični Olimpiji odličen. Tekla sem tam, kjer se pred skoraj 3000 leti tekli tudi stari Grki!

8. in 9. dan: Vožnja proti Solunu in nato proti Ljubljani

Danes so nam v solunski domači gostilni postregli z odlično musako.

Sledila je vožnja čez Makedonijo, Srbijo in Hrvaško do doma. Vedeli smo, da je meja blizu, a zdelo se nam je, da je še ne bomo kmalu videli. Da bi se zamotili, smo s sošolci igrali igro Ugani pet …

Pia Marija Strle, 3. b