Vikend prostovoljcev smo začeli z ogledom zavoda Cirius v Vipavi. Tamkajšnji delavci in varovanci so nam pripravili izredno zanimivo in poučno predstavitev doma, tako da smo lahko na lastne oči videli in tudi poskusili, kaj tam počnejo.
Peljali smo se z vozički, uporabljali tablico kot pripomoček za govorjenje, plezali po ribstolu in obiskali eno od skupin otrok, ki tam biva. Pot pa nas je vodila naprej do Svete gore. Po nastanitvi in okusni večerji smo se med seboj malo spoznali, nato pa smo si ogledali film, ki se je nanašal na prostovoljstvo in pomoč sočloveku.
Naslednji dan smo začeli s pogovorom o prostovoljstvu. Ugotavljali smo, kaj sploh pomeni ta pojem, kakšne občutke lahko prinese prostovoljcu, s kakšnimi težavami se lahko srečamo kot prostovoljci in na kakšen način jih lahko rešimo. Ker se nas je večina že srečala s prostovoljstvom, smo se lahko o določenih težavah pogovorili tudi iz lastnih izkušenj. Popoldne nam je frančiškan predstavil cerkev na Sveti gori in delček tamkajšnje zgodovine. Nato smo imeli bolj ‘individualni del vikenda’, in sicer lectio divina. Dan smo zaključili z zabavnim večerom.
V soboto pa smo se dopoldne pogovarjali o kompetencah: katere že imamo, kako jih lahko pridobimo … Vikend smo zaključili s kratko refleksijo in po kosilu odrinili proti domu.
Uvodni seminar in duhovna obnova za prostovoljce je bila zame poučna, saj sem izvedela nekaj novih stvari, predvsem o prostovoljstvu in kompetencah. Spoznala sem tudi nekaj dijakov nižjih letnikov in se z njimi spoprijateljila.
Zala Klavs, 3. d
V Zavodu za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Cirius v Vipavi skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Tam sem se naučil, da mnogi ravnamo napačno, ker se nam ljudje s posebnimi potrebami smilijo. Odkril sem, da za to nimamo pravega razloga, saj če so ti veseli in je zanje lepo poskrbljeno, lepo živijo, čeprav tega sami mogoče ne vidimo.
Na Sveti gori, kjer smo tudi dvakrat prenočili, smo med drugim imeli nekaj svetih maš in molitev ter zabavni večer, ki smo ga organizirali sami, in seveda tudi nekaj iger taroka! Naučili smo se tudi nekaj stvari o prostovoljstvu samem. V našem vikendu sem zelo užival, saj smo kovali nova in utrjevali stara prijateljstva, se družili med sabo in se na sploh lepo imeli. V soboto smo se poslovili in se zahvalili ljudem, ki so nam polepšali tamkajšnje bivanje, ter se napotili nazaj v Ljubljano.
Evan Jaša Romih, 1. c
