Vsi našteti in skriti obrazi Dunaja so v kombinaciji z osebnimi razlogi ter željo po osvežitvi nemškega jezika pripomogli k udeležbi na izobraževanju “Kultur und Sprache” (Kultura in jezik), ki je med 29. julijem in 11. avgustom potekalo prav tu. Naslov programa je poleg učenja jezika obljubljal obilico tega, česar ima Dunaj v obilju: kulture na tisoč in en način. Pogled v podrobnejši program pa je razkril, da ne bom razočaran.

Dopoldneve je zapolnjeval pouk nemškega jezika v manjših skupinah, ki so bile izoblikovane glede na predznanje udeležencev. V naši učilnici smo se znašli študentje iz Italije, Francije, Belgije, Danske, Srbije, Turčije in Gaze, učitelja iz Francije in Slovenije, upokojeni arhitekt z Japonske ter mehanik iz Francije. Raznolike želje in pričakovanja, različni kulturni okviri, široka starostna razporeditev (od 18 do 75 let), resno zastavljeni program ter odlično vodenje učiteljice Karin so pripomogli k obujanju že pozabljenega in k pridobivanju novega jezikovnega znanja ter k zanimivim debatam med poukom in odmori.

Ob popoldnevih smo udeleženci izbirali med vodenimi ogledi mestnih znamenitosti, kot so mestna hiša, dunajski parki, mestno središče, mestna opera, arhitekturni muzej, muzej za moderne umetnosti, univerzitetna knjižnica, mesto pod mestom … Velika izbira popoldanskih dejavnosti (v povprečju tri na popoldne) je omogočala, da je vsakdo vključil lastne interese. V informacijski pisarni so bile na voljo informacije o drugih mestnih znamenitostih, kar je izbor dejavnosti še razširilo. Izredno vroče poletje (do 34 stopinj celzija) pa je narekovalo odločitev za udeležbo na posamezni aktivnosti.

Večere je bilo mogoče preživeti na koncertih, javnih mestnih prireditvah ali preprosto na družabnih srečanjih udeležencev izobraževanja. Organiziran je bil celodnevni izlet v Dunajske gorice, ki je želel opozoriti predvsem na vpetost mesta v njegovo zeleno okolico. Prosta nedelja pa je bila idealna za samostojno raziskovanje mesta. Ker sem bil na Dunaju prvo nedeljo v mesecu, ko imajo mestni muzeji prost vstop, sem to izkoristil za ogled Muzeja vojne zgodovine, Rimskega muzeja in Svetovnega muzeja, ki jih redni program ni vključeval.

Pripravljenim ogledom sem dodal ogled Tehniškega muzeja, Hišo morja, dvorca Schönbrunn s parkom in labirinti, ogled cesarske grobnice, razstave o arhitekturni ureditvi Dunaja ter oglede manj znamenitih dunajskih cerkva (sv. Ane, sv. Ruperta, Malteška cerkev, Cerkev srca Jezusovega – cerkev slovenske župnije na Dunaju). Seveda ni manjkalo niti samostojnih raziskovanj mesta, ki me je že ob prvem obisku (leta 1995) pritegnilo na prav poseben način. Vsak ogled in sprehod po mestu sta pripomogla k temu, da se je spisek točk, ki bi jih še želel obiskati, še dopolnjeval in podaljševal.

Ker sem bil s pomočjo sodobne tehnologije dnevno v stiku z domačimi, je štirinajst dni hitro minilo. Zaradi bivanja v študentskem domu pa sem se poleg vloge učenca (dopoldnevi v učilnici) in turista (popoldnevi in vikenda) preizkusil tudi v vlogi študenta. Vse skupaj je bila izrazito zanimiva izkušnja. Ker na dan odhoda ni bilo organiziranega programa, sem ga izkoristil za ogled točk, za katere je sicer zmanjkalo časa. Ko sem v poznih večernih urah prijetno utrujen sedel v kombi, ki me je odpeljal proti domu, je na spisku želenih ogledov še vedno ostala množica ciljev. Pravzaprav jih je bilo veliko več kot ob prihodu in vsekakor več kot dovolj, da se na Dunaj še večkrat vrnem.

mag. Matija Mitja Štih