»Evropska unija je družba, ki najbolje poskrbi za kvaliteto življenja ljudi vseh generacij.«

Pogovor z evropskim poslancem Francem Bogovičem

Z evropskim poslancem Evropske ljudske stranke, nekdanjim županom Občine Krško, nekdanjim poslancem v Državnem zboru in nekdanjim ministrom za kmetijstvo in okolje g. Francem Bogovičem se je pogovarjala dijakinja Meta Sedminek.

Razlike med Slovenijo in Belgijo ter problem odsotnosti

V času službene odsotnosti gospod poslanec najbolj pogreša domačo hrano, način življenja, lepote naše narave in zeleno krajino, saj pravi, da mu je podeželsko življenje veliko bližje kot veliko mesto, v katerem se srečujeta blišč in beda. Pogreša pa tudi sonce in lepo vreme, saj je Slovenija v primerjavi z Belgijo prava milina. »Enostavno lahko povem, da mi je v Sloveniji lepše, kot v Bruslju.«

G. Bogovič je veliko odsoten, o tem, da zamudi tudi veliko družinskih doživetij, pravi: »Ko imaš že vnuke in se z njimi veseliš čez vikend, sedaj (obdobje covid) tudi preko tedna, se šele dokončno zaveš, kako je treba v času kariere paziti na družino, ker na koncu ti le to ostane. Vsekakor pa je družinsko življenje treba uskladiti z delom.«

G. Bogovič je vstopil v profesionalno politiko relativno mlad. Leta 1998, pri 35 letih, je postal župan v Krškem. Kljub 20-letnemu političnemu delovanju je med prostimi dnevi delal še na domači kmetiji, v sadovnjaku, kjer so letos pobrali odličen pridelek 13 ton jabolk. »Kot družina smo zelo pazili, da smo obdelovali tudi domačo kmetijo in skrbeli, da je šla v korak s časom. Želim, da ostanem v stiku s svojim realnim delom. To mi je v veliko pomoč pri preživljanju dneva, da se odklopim od ekrana in nekaj naredim. Nikoli si nisem dovolil, da po koncu mandata ne bi vedel, kaj bom počel in kako bomo preživeli. Na to je treba paziti, saj so politične funkcije zelo minljive in nikoli ne veš, kdaj se tvoj mandat zaključi.«

Potek dela v Evropskem parlamentu

Običajni delovni mesec je sestavljen iz treh tednov, ki jih poslanci in njihovi sodelavci preživijo v Bruslju, kjer dva tedna poteka delo na posameznih odborih, en teden pa se poslanci pripravljajo na plenarno zasedanje. Četrti teden se odvija v Strasbourgu, kjer potekajo vsa plenarna zasedanja parlamenta. Petki pa so namenjeni delu od doma.

Razmere med pandemijo so ta potek spremenile. Za parlamentarno delo je nujno, da ga izvajajo v Bruslju. G. Bogovič pravi, da je treba oditi v Bruselj, če se le da. »V parlamentu je poleg dela, vezanega na zakonodajne postopke, še cela vrsta stvari, kjer se srečuješ z ljudmi iz različnih strok, politike in gospodarstva. Tam spleteš svojo socialno mrežo z ljudmi, s katerimi sodeluješ pri projektih. V času krize je delo precej kombinirano in okrnjeno. V juniju, septembru in oktobru sem bil precej v Bruslju. Kljub temu da ni potekalo vse v živo in je bilo precej omejitev. To je bil čas, ko smo ravno sprejemali poročila o skupni kmetijski politiki, kar smo na oktobrski seji tudi sprejeli. V ozadju je bila je cela vrsta pogajanj in to je veliko lažje, če si tam fizično prisoten. Tudi oba asistenta, ki pokrivata delo Evropskega parlamenta, sta v pisarni ob meni.«

Sodelovanje evropskih poslancev

G. Bogovič sodelovanje med poslanci v Evropskem parlamentu za lažjo predstavo primerja s sodelovanjem v Državnem zboru. »Vsekakor je politična kultura v Evropskem parlamentu na višji ravni. V Evropskem parlamentu je bistveno več sodelovanja ne samo med slovenskimi, ampak tudi sicer med poslanci iz različnih političnih skupin. Delo je takšno, da ko pride poročilo, uredba ali direktiva, se dodeli najprej eni izmed poslanskih skupin, ki izbere poročevalca. Iz vseh ostalih poslanskih skupin dobijo poročevalce v senci in ti morajo med sabo sodelovati in potem usklajevati poročilo s svojimi, znotraj poslanskih skupin.«

Že v osnovi se pričakuje timsko delo. Pošali se: »Pri takem delu spoznaš, da je še pri kakšni drugi politični skupini kakšen pameten, da ni vse pameti požrla naša politična skupina.« Svoje misli pa strne v ugotovitev: »Mirno lahko rečem, da je med slovenskimi evropskimi poslanci sodelovanje veliko boljše v Bruslju kot v našem Državnem zboru med poslanci iz različnih političnih skupin.«

Slovenija v EU

Ali je Slovenija kljub svoji majhnosti enakopravna članica? »Mi smo kot država maloštevilni, če gledamo ekonomsko največjo članico Nemčijo, zagotovo nimamo enake teže. Princip dodelitve poslanskih mest na državo postavlja v dober položaj male države, s tem se poskuša dati majhnim državam več možnosti za delo.«

Za ponazoritev naj služi sledeča tabela.

DRŽAVA ŠT. PREBIVALCEV (mil.) ŠT. POSLANCEV POSLANEC / ŠT. PREBIVALCEV
NEMČIJA 85 96 1/850 tisoč
SLOVENIJA  2  8 1/250 tisoč
MALTA  0,5  6 1/70-80 tisoč

G. Bogovič dodaja, da v Evropskem parlamentu kompetence posameznika štejejo veliko več kot narodnost in politična pripadnost. »Če neko področje obvladaš, je vseeno, od kod si. Bistveno je, da te kolegi prepoznajo, da si močan na določenem področju (enostavno postaneš nosilni na tem področju).«

G. Bogoviča v parlamentu na primer poznajo po njegovem uspešnem projektu Pametne vasi in da uspešno pokriva področje kmetijstva in podeželja. »Tvoja teža, tvoj pomen in pomen državne delegacije je odvisen predvsem od poslančeve aktivnosti in delovanja.«

Projekt Pametne vasi

Poslanec svoj lastni projekt takole opiše: »Začetek tega projekta izhaja iz prevzemanja svetovnih trendov, najprej urbanizacije oz. širjenja mest. Ves naravni prirastek gre na račun velikih mest, medtem ko se število prebivalcev na podeželju zmanjšuje. Drugi trend pa je digitalizacija oz. izziv velikega razkoraka med digitalno opremljenostjo mest in podeželja. Za reševanje tega problema potrebuješ: infrastrukturo; kvalitetne in širokopasovne povezave, brez katerih tudi v obdobju krize ne moremo normalno delovati; ljudi, ki se ne bojijo tehnike in so pripravljeni delati; nove prijeme.«

G. Bogovič nadalje pojasnjuje: »Covid kriza je opozorila, da ne moremo normalno delovati brez širokopasovne povezave. Ključen cilj je ustvariti pogoje ljudem vseh generacij, da bodo kvalitetno živeli na podeželju.«

Prednosti življenja na podeželju so po njegovem mnenju sledeče: veliko lažje skrbimo za svoje zdravje; ne ogrožamo sebe in drugih; smo lahko več na soncu, kjer si naberemo D-vitamina; boljše bivanje za mentalno in duševno zdravje; mirnejše in stabilnejše okolje; pestrost možnosti zaposlitve; večja povezanost ljudi; dostopne nepremičnine na podeželju.

»Zgovoren primer, kako je podeželje cenjeno, se je pokazal v Parizu v covid-obdobju, ko se je mestu napovedovala zapora. Nastala je 70 km dolga kolona Parižanov, ki so želeli preživeti samoizolacijo na podeželju.« G. poslanec si želi: »Upam, da bomo te nauke prenesli tudi v pokoronski čas, da bomo znali izkoristiti domače okolje za delo na daljavo s tem, da dvignemo kvaliteto okolja (izpusti) in razbremenimo mesta (obremenjena cestna infrastruktura).«

Glede financiranja projekta g. Bogovič pojasnjuje, da zavzema zelo različna področja in podporna okolja:

  • Osnovno področje je kmetijstvo
    • I. steber, kjer se podpira digitalizacija, prenos znanja, mladi kmetje
    • II. steber – Program razvoja podeželja
  • Amandma, ki zavezuje države članice
    • projekt strategij Pametnih vasi
  • Regionalni sklad – turizem, energetika
  • Kohezijski sklad – obnovljivi viri energije
  • Socialni sklad – dolgotrajna oskrba, e-zdravje.

»S platformo, v kateri bodo prikazana financiranja, želimo povezati ljudi, ki delajo na področju preciznega kmetijstva, na področju obnovljivih virov, mobilnosti, da sami predstavijo svojo idejo kot poslovni model. Seveda pametne vasi potrebujejo tudi podporo iz javnih sredstev, predvsem v začetni fazi. Uspeh ali neuspeh Pametnih vasi je odvisen tudi od tega, ali bo poslovni svet prepoznal te priložnosti.«

EU je prostor znanja in razvoja za ljudi vseh generacij

V EU je veliko priložnosti za vse generacije, pravi g. poslanec. »Kot družba moramo vedno paziti, da imamo v mislih pri svojih odločitvah prav vse generacije. Treba je spoštovati tiste, ki so nam omogočili, da danes živimo življenje, ki je po lagodnosti precej boljše, kot je bilo življenje generacij pred nami. Medgeneracijska solidarnost mora krasiti družbo. Tudi tukaj mislim, da smo na podeželju v prednosti, saj je več medgeneracijske solidarnosti. Sedaj v času covid-krize vidimo, da imamo še veliko za postoriti na področju dolgotrajne oskrbe starejših. V kmetijstvu dajemo zelo veliko poudarka mladim prevzemnikom, ki bodo tudi kos izzivom digitalizacije in novih prijemov. Sedaj, ko sprejemano politiko za naslednjih sedem let, kjer se določa, kaj se bo financiralo, je moč prepoznati ukrepe za korist vsem generacijam.«

G. poslanec še dodaja: »Evropska unija je družba, ki najbolje poskrbi za kvaliteto življenja ljudi vseh generacij.«

Mladi in EU

Kako pa lahko mladi sodelujemo v EU?

»Mladi v EU lahko sodelujejo z različnimi oblikami:

  • pogovori in debate;
  • obiski institucij Evropske unije;
  • zavezništvo za mlade – poznavanje evropskih trendov in njihovo prepoznavanje v domačem okolju;
  • stažiranja – evropski poslanci imajo možnost zraven asistentov dodati tudi stažiste; delo stažista traja približno 6 tednov.

Spoznajo delo:

    • v ljubljanski pisarni,
    • med plenarnim zasedanjem,
    • v Bruslju.«

G. poslanec mladim sporoča: »Kot mlad se nisem izogibal odgovornosti in sem sprejel družbeno koristna dela, ker mi ni bilo vseeno, v kakšnem kraju živim. Vaša bodočnost je v vaših rokah! Ne pustite, da bodo drugi odločali namesto vas.«

Mladi se v premajhnem odstotku udeležujejo volitev. G. Bogovič je kritičen: »Zelo težko se je potem pritoževati, če ni politika delno tudi po vaši meri, saj o vas odločajo drugi. To lahko podkrepimo z jasnim primerom iz realnega življenja. Pri glasovanju o brexitu so starejši volivci imeli 70-odstotno udeležbo na referendumu, mladi pa zgolj 30-odstotno udeležbo. Ankete so pokazale, da je večina mladih bila proti, medtem ko so starejši glasovali za brexit. Višja udeležba mladih bi pripomogla, da bi Velika Britanija ostala v EU.«

G. Bogovič nam mladim polaga na srce še sledeče sporočilo: »Dragi mladi, bodite zvedavi, izkoristite ta čas, tudi za mladostniška norije, ker so tudi to pomembne življenjske izkušnje. Nikoli ne pozabite, zakaj greste v srednjo šolo, študirat. Naučite si pravilno postaviti prioritete, kajti če to znate, je običajno potem dovolj časa za resno delo in zabavo, ki polepša vaše življenje. Zdaj, ko resnično živimo v čudnih časih, smo prišli do spoznanja, kako je koronavirus bistveno bolj nevaren za starejše. Mlade pozivam k solidarnosti do tistih, ki so omogočili, da ste danes na svetu, zato še malce potrpimo in spoštujmo ukrepe, ki so nam dodeljeni. Močno upam, da bo čim prej prišlo do rešitve s cepivom in zdravili, da se te nadloge rešimo. Do takrat pa potrpimo in bodimo solidarni do tistih, ki so bolj ranljivi.«

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.