V počastitev 100. obletnice rojstva pesnika in nekdanjega zavodarja Ivana Hribovška je na hodniku Škofijske klasične gimnazije postavljena dokumentarna razstava o njegovem življenju in delu.
Dokumentarno razstavo o Ivanu Hribovšku (1923–1945) z naslovom Povedat pridem, ko jo bom obudil nam je prijazno posodila Knjižnica A. T. Linharta Radovljica – najlepše se zahvaljujemo mag. Juretu Sinobadu za koordinacijo. Avtorja razstave sta prof. France Pibernik in dr. Janez Zaletel, mag. Jure Sinobad pa je dodal nekaj plakatov s pregledom knjižnega gradiva iz Hribovškove knjižnice in plakat v spomin Francetu Piberniku (1928–2021), neutrudnemu raziskovalcu zamolčanih pesnikov. Mag. Sinobad je tudi avtor monografije o knjižni zapuščini iz knjižnice pesnika Ivana Hribovška, ki jo hranijo v Domoznanski zbirki Knjižnice A. T. Linharta Radovljica. Pod naslovom Ena je pesem je na ogled na plakatih tudi nekaj liričnih in refleksivnih pesmi Ivana Hribovška.
Ivan Hribovšek se je rodil leta 1923 v Radovljici, v družini Marije Erman in Janeza Hribovška; bil je najstarejši od štirih otrok. Leta 1934 se je vpisal na Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu, vendar se je po šestem razredu prepisal na Klasično gimnazijo v Ljubljani. Sedmi razred je končal pod italijansko okupacijo junija 1941, maturiral pa je februarja 1943 v Beljaku, ker je bila gimnazija v Kranju ukinjena. Jeseni 1943 se je vpisal na študij klasične filologije na Dunaju; ko ga je 1944 zajela mobilizacija v nemško vojsko, se je v sili pridružil slovenskim domobrancem in se maja 1945 z njimi umaknil v Vetrinj, od koder je bil vrnjen in je bil junija 1945 ubit neznano kje.
Pesniško se je začel oblikovati v glasilu Domače vaje, ki so ga izdajali dijaki Škofijske klasične gimnazije. Med počitnicami poleti 1939 je uredil svojo prvo rokopisno zbirko z naslovom Pesmice. Leta 1940 se je pridružil Kocbekovemu krogu in v reviji Dejanje objavil pesem Rast. Ob okupaciji se je pridružil narodnemu odporu in v Radovljici urejal ilegalno glasilo Vogelni kamen (1941/42). Tedaj je tudi prevedel celotno Sofoklejevo Antigono. Na dunajski univerzi je pod psevdonimom Marjan Gostiša sodeloval v ilegalnem literarnem glasilu Dunajske Domače vaje (1–2, 1944). Vse svoje pesmi je 27. 11. 1943 poslal Anici Resman, spomladi 1944 pa jih je uredil v pesniško zbirko. Na naslovnico je napisal Pesmi Marjana Gostiše.
Po vojni v domovini Hribovškove pesmi niso mogle biti natisnjene, jih je pa leta 1965 v Argentini uredil dr. Tine Debeljak in izdal zbirko pod naslovom Pesem naj zapojem. V domovini je šele leta 1990 lahko prišlo do natisa, in sicer je tedaj Cankarjeva založba izdala zbirko Pesmi, leta 1993 pa Mohorjeva družba izbor pod naslovom Himna večeru z obsežno spremno študijo Franceta Pibernika.
