Še dva nastopa Dekliškega zbora sv. Stanislava v Barceloni

Po tednu dni na poti so imele naše pevke 29. julija v Barceloni in njeni okolici še zadnja dva nastopa, s katerima so ponovno navdušile.

Prebudile smo se v nov dan, še bolj sproščen in brezskrben, saj je bil glavni nastop za nami. V naših srcih so še odmevali stoječi aplavzi in odzivi navdušenega občinstva, ko smo se peljale proti najpomembnejšemu katalonskemu romarskemu središču, gori Montserrat. Obiskale smo »Črno Marijo«, se ji zahvalile za blagoslove teh dni in se ji priporočile za naprej. V katedrali smo imele krajši nastop, ki ga je spremljala polna cerkev romarjev od vsepovsod. Nekatere smo tako navdušile, da so prišli tudi na naš večerni koncert v Barcelono.

Na poti nazaj smo se ustavile pri nedokončani Gaudijevi cerkvi – kripti, v Colonia Guel. Tu so nas najbolj nagovorila vhodna vrata, ki so tako majhna, da se moraš skloniti, če želiš vstopiti v svetišče.

Zadnjega delčka poti proti Barceloni se ne spominjamo prav dobro, pa tudi direktorjevih razlag turističnih in zgodovinskih zanimivosti ne, saj nas je dohajala utrujenost preteklih dni.

Po kratkem počitku v hostlu smo bile ponovno pripravljene za petje. Pred nami je bil še zadnji simpozijski koncert v dvorani Kaixa Forum v Barceloni. Kako? Zadnji??? Lahko en teden res tako hitro mine?

Po zanimivem ogrevanju in akustični vaji na odru smo šle v garderobe, nad katerimi smo bile zelo navdušene, saj je bilo v njih končno dovolj ogledal za zbor devetintridesetih deklet.

Na zadnji koncertni oder naše turneje smo se podale sproščeno in z zanosom. Z največjim užitkom in neverjetno energijo smo odpele (nevemovečkateri) celovečerni koncert. Devetintrideset pevk, Helena in Primož smo dihali kot eno telo in na istega Duha uglasili celotno občinstvo v dvorani, ki se je hvaležno odzivalo in nas na koncu nagradilo s stoječimi ovacijami.

Po koncertu smo, kot vsakič prej, klepetale z obiskovalci z vseh koncev sveta. Iz Čila, Avstralije, Nemčije, Singapurja, Hrvaške, Švice, Danske, Amerike … in … Slovenije.

Nazaj grede je avtobus napolnjevalo veselo in glasno petje iz grl navdušenih in hvaležnih škofijk. Pa smo opravile svoje delo. In to – odlično!

DSC_0305 DSC_0342 DSC_0372 DSC_0411 DSC_0441 IMG_1168[1] DSC_0505 DSC_0653 DSC_0701

Save

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.