Vprašanje smiselnosti uvedbe evtanazije v Sloveniji

“Zbrali smo se, da bi se resno in poglobljeno pogovarjali o tako zelo občutljivem vprašanju, kot je evtanazija.” S tem besedami je dijak Matevž Kastelic iz 2. b uvodoma nagovoril zbrano publiko na okrogli mizi o vprašanju evtanazije.

Nanjo so dijaki, zbrani v krožku Škofijska strela, povabili dr. Matjaža Zwittra, zdravnika, specialista onkologije ter avtorja pred kratkim izdane knjige z naslovom Pogovarjamo se o evtanaziji ter prof. dddr. Andreja Pleterskega, zgodovinarja, arheologa, etnologa in koordinatorja skupine za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja.

Odgovor na začetno vprašanje je najprej ponudil strinjanje med sogovornikoma, da je področje paliativne oskrbe (t. j. celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo ter pomoč njihovim bližnjim) potrebno čimprej urediti. S tem je povezan tudi tako imenovani zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ureja širše področje ukvarjanja s problemom starajočega se prebivalstva, katerega omembo dr. Zwitter pri zadnjem predlogu zakona v zvezi z evtanazijo pogreša. Po njegovem mnenju gre tudi pri vprašanju evtanazije za zelo široko področje, ki bi imelo globoke in dolgotrajne posledice na družbo, če bi prišlo do njene uvedbe. Na drugi strani  je dr. Pleterski že uvodoma ter nato vedno znova opozarjal na neutemeljeno in neprimerno strašenje ljudi z negativnimi posledicami morebitne uvedbe evtanazije, ki pravzaprav v prvi vrsti ureja pravico posameznika, da si lahko izbere, kako in predvsem kdaj bo umrl. Oba sogovornika sta se dotaknila tudi primera očeta dr. Pleterskega, ki je po svoji osebni izkušnji trpljenja v zadnjih dneh življenja podal predlog Državnemu zboru, da se to področje končno zakonsko uredi. To ima še sedaj za posledico, da je tema tako zelo aktualna. Če ne drugega, se vsi skupaj pogovarjamo o tem.

Pogovor je z vprašanji usmerjal tudi dijak Matija Verbič iz 3. d, ki ga je v nadaljevanju med drugim zanimalo, kako je z omejitvami, ki bi veljale v primeru uzakonitve evtanazije. Dr. Pleterski je na to odgovoril s primeri iz držav, kjer je evtanazija že uzakonjena, in predstavil vzvode in načine, kako bi prišli do nekakšne celostne obravnave posameznih primerov. Precej nestrinjanja, ki je vodilo v samostojno repliciranje med sogovornikoma, je sprožila debata okrog primera Nizozemske, ki po mnenju dr. Zwittra lepo kaže negativne posledice uzakonitve evtanazije. Z dr. Pleterskim se nista mogla strinjati niti glede razumevanja statističnih podatkov smrti z evtanazijo. Nekaj žerjavice na ogenj pa je dodala tudi ena izmed udeleženk, ki je tudi sama zaradi lastne izkušnje goreča zagovornica uvedbe evtanazije v Sloveniji. Tako smo bili tudi v zadnjem delu okrogle mize deležni velikega zanimanja za komentarje in vprašanja iz publike. Med njimi velja omeniti predvsem pričevanje ene izmed dijakinj, katere prababica je prav do konca ljubila življenje in se ni bala trpljenja na smrtni postelji.

Pogovor je, kot pričakovano, predvsem ponudil dva zelo različna pogleda na smiselnost uvedbe evtanazije v Sloveniji. Dijaki in drugi prisotni so se lahko prepričali, da vprašanje nikakor ni lahko in da zajema zelo pomembno vprašanje razumevanja človekovega dostojanstva. Na eni strani razumevanje, da je vsak človek sam ustvarjalec pravic glede svojega dostojanstva, ter na drugi prepričanje, da ima vsak človek kot človeško bitje že sam na sebi neodtujljivo človeško dostojanstvo, ki ga je treba varovati. Razumevanje odnosa do vprašanja evtanazije se odloča predvsem na tej temeljni ravni in nekako s to mislijo se je okrogla miza tudi zaključila.

V kratkem bo na zavodskem Youtube kanalu na voljo posnetek okrogle mize.

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.