Duhovna misel

6. nedelja med letom

V evangeliju 6. nedelje med letom (C) (Lk 6,17.20-26) beremo štiri Jezusove blagre v Lukovi verziji. Bolje poznamo devet blagrov iz 5. poglavja Matejevega evangelija, ki so bolj duhovne narave. Uboštvo se pri Mateju navezuje na duha, lakota in žeja na pravičnost, čistost na srce, namesto joka pa je omenjena žalost. Pri Mateju se Jezusovo blagrovanje nanaša prav na dejstvo, da je človek ubog v duhu, lačen pravičnosti, čist v srcu, da dela za mir, je krotak ... Obljuba, ki sledi (njih je nebeško kraljestvo, nasičeni bodo, deželo bodo posedli, gledali bodo Boga itd.), pa je predstavljena kot nagrada. Pri Luku je drugače. Blagri so tu še v "surovi" obliki: "Blagor vam, ubogim, kajti vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! Razveselite se tisti dan in poskočite od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko." Obljuba tu ni več nagrada, ampak razlog Jezusovega blagrovanja, pomanjkanje, vezano tudi na telo, pa je hkratno dejstvo – realnost. Zato bi Jezusove blagre v Lukovi verziji lahko brali tudi tako: "Blagor vam, kajti vaše je nebeško kraljestvo, čeprav sedaj živite v materialnem uboštvu. Blagor vam, ki boste nasičeni, čeprav ste sedaj lačni. Blagor vam, kajti smejali se boste, čeprav sedaj jokate. Blagor vam, ker je vaše plačilo v nebesih veliko, čeprav ste sedaj preganjani."

Jezus svoje učence blagruje v njihovem "tukaj in sedaj" za nekaj, kar k njim prihaja iz prihodnosti (boste). To nas odpira za dimenzijo upanja. Apostol Pavel je v to dimenzijo upanja postavil odrešenje (prim. Rim 8,24). O tem je zaslužni papež Benedikt XVI pisal v svoji okrožnici Spe salvi (2007). V uvodu takole zapiše: "'Odrešenje', zveličanje po krščanski veri ni kratko malo tu. Odrešenje nam je darovano tako, da nam je bilo podarjeno upanje, zanesljivo upanje, s katerim moremo obvladovati svojo sedanjost. Sedanjost, tudi težavno sedanjost, je mogoče živeti in sprejeti, če vodi k nekemu cilju in če moremo biti tega cilja gotovi; če je ta cilj tako velik, da opravičuje napornost poti."

Upanje, na katerem so utemeljeni Jezusovi blagri pri Luku, pa ni neko ceneno upanje, kot ga včasih slišimo izraziti s strani koga, ki ne ve, kaj bi rekel spričo trpljenja bližnjega: "Saj bo bolje." Krščansko upanje je v tem, da smo našli Boga, ki nas ljubi. Našli pa smo ga na nov način v Kristusu, ki je za nas pretrpel smrt in jo tako skupaj z grehom za vselej premagal. Ta zmaga je v njem. Zato je tudi vse naše upanje v njem. Upanje ni več čakanje na čas, ko bo po dežju spet posijalo sonce (saj bo bolje), ampak, če hočete, veselje nad soncem, ki sije tudi nad oblaki. Če sem s Kristusom, potem živim iz upanja, da se njegova zmaga uresničuje tudi v meni, v nas, v Cerkvi. Nebesa niso nekje tam daleč, kot obljuba, ki bi nas bodrila, naj zdržimo v tej solzni dolini. Nebesa se odprta, razpeta so med Jezusovim praznim grobom in eshatološko dovršitvijo ob njegovem prihodu v slavi.

Vse to nas navdaja z zaupanjem. Nenazadnje je to že starozavezna izkušnja: Kdor zaupa v Gospoda, bo kakor drevo ob vodi, ki se ne boji vročine in v sušnem letu ne trpi pomanjkanja. Kdor pa zaupa le v človeka (saj bo bolje), spregleda dobro, ki pride mimo njega (prim. Jer 17,5-8). S Kristusom postane jasno, da je temelj za-upanja v Jezusovem vstajenju: "Če pa Kristus ni vstal, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih ... Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali" (1 Kor 15,17.19). Če pa je tako, potem tudi za nas velja Jezusovo blagrovanje za naš "tukaj in sedaj", za našo v upanju prenovljeno realnost, ki se je začela z našim krstom. Ta nova realnost je tako močna, da more apostol Pavel zapisati: "Pri vsej svoji stiski sem poln tolažbe in moje veselje prekipeva" (2 Kor 7,4).

Zaradi Kristusa in njegovih svetih, blagor vam!

Gašper Kočan

  • ŠTUDENTSKI DOM J. F. GNIDOVCA
    studentski.dom@stanislav.si
    Ravnateljica: (01) 58 22 300
    Tajništvo: (01) 58 22 165
    Kaplan: (041) 366 096

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.