V okviru Gozdne pedagogike smo spoznavali gozdne živali. Otroci so si ogledali slike živali. Bolj podrobno pa smo se najprej ustavili pri parklarjih (srnjad, jelenjad, gams) in otrokom pokazali tudi pravo rogovje in roge teh živali.
Spoznavali smo življenje teh živali, ki sodijo med prežvekovalce in približno polovico dneva porabijo za pašo in prežvekovanje. Jelen je aktiven zlasti v mraku in ponoči. Podnevi počiva v zavetju dreves, z mrakom pa gre na pašo. Hrani se predvsem s travami, pozimi pa objeda iglavce in lupi lubje in s tem povzroča škodo na drevju. Jelen sodi med rastlinojedce. Jeleni so čredne živali. Njegov najpomembnejši plenilec je volk. Samec ima na čelu razvejano rogovje, samica (košuta) pa je brez njega. Jelenu vsako leto rogovje odpade in mu zraste novo.
Srna je majhna vrsta iz družine jelenov. Samci (srnjaki) imajo na čelu kratko rogovje, samice pa so brez njega. Izjemoma zraste majhno rogovje tudi stari srni. Tako kot jelenu tudi njemu rogovje vsako leto odpade. Tudi srna sodi med rastlinojedce in se hrani z objedanjem listov in brstja, pase pa se tudi na travnikih. Na odprtih poljih pozimi živi v velikih tropih. Srnina življenjska doba je do 12 let, povprečna starost v naravi pa približno 3 leta. Glavna plenilca sta volk in ris, mladiče pa lahko uplenijo tudi lisice in večje ujede. Vedno več izgub pa povzročata promet in mehanizirano kmetijstvo.
Spoznali smo tudi gamsa, ki prav tako sodi med rastlinojedce in živi v visokogorju. Gamsu rogovje ne odpade tako kot srnjaku in jelenu. Njegov največji sovražnik pa nista volk in ris, temveč gamsje garje.
Bolj podrobno smo spoznali tudi volka in medveda, ki poleg risa sodita med največje zveri v Sloveniji. Otroci so spoznali, da se veliko bolj kot se človek boji volka, tudi volk boji človeka in da mu ni nevaren. V naravi ga zelo redko srečamo. Lahko pa opazimo, če imamo srečo, njegove sledi, ki spominjajo na pasje. Tudi volk je nočna žival. Ponoči lahko preteče tudi po 100 km. Volk je teritorialna žival in živi v skupinah, ki se imenujejo krdela ali tropi. Trop vodita alfa samec in alfa samica. Volkovi imajo izrazit družinski čut. Mama volkulja je zelo skrbna mama. Svoje mladičke koti v brlogu in ta mora biti skrit in nedostopen za človeka. Volkovi sodijo med mesojedce in se prehranjujejo s srnjadjo in jelenjadjo, pa tudi z ovcami, ki so za volka v naravi najlažje ulovljivi plen. Volkovi imajo izredno razvita čutila. Vidi in razpozna tudi nepremične predmete. Kot tipična nočna žival vidi dobro tudi ponoči. Volkovi živijo 12 – 15 let, v naravi pa navadno do 10 let.
Spoznali smo tudi medveda, ki je vsejed in se hrani z glivami, gozdnimi plodovi, podzemnimi deli rastlin in njihovimi zelenimi deli, nevretenčarji, glodavci in mrhovino. Odrasle parklarje lahko ujame edino v visokem snegu. Ker njegovo stopalo spominja na človeško, mu pravimo, da je podplatar. Tudi medved je v prvi vrsti nočna žival, čeprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med “zimskim spanjem” celo koti. Medved dobro sliši in voha, zelo slabo pa vidi. Medvedova življenjska doba pa je 30 – 40 let.
Spoznali smo, da lovci pozimi tudi skrbijo za živali in jim nosijo hrano na krmišča.
Nato smo spoznali tudi stopinje živali in njihove razlike.
Otroke so gozdne živali zelo zanimale.
