V avli Vrtca Dobrega pastirja smo izobesili umetniško delo slikarja Staneta Kregarja. Sliko je Kregar poimenoval “Sanje”.
Stane Kregar (1905–1973)
Sanje, olje na platno, 1973
Slika Sanje sodi v zadnje obdobje Kregarjevega ustvarjanja, t. i. obdobje nove figuralike; iz slovenske povojne likovne umetnosti človeška figura sicer nikoli ni izginila, vendar jo je Kregar vpeljal v novem oblikovnem in pomenskem kontekstu, zato ga razumemo tudi kot pionirja nove figuralike. V tem obdobju se je ponovno vrnil h komentiranju stvarnosti in k družbenemu angažmaju. Na slikah je upodabljal izseke iz resničnosti, ki jih je podredil svoji lastni predstavi realnosti, pri čemer se je oprl predvsem na rekonstrukcijo, deformacijo in prilagajanje predmetov. Telesa ali njihove dele (roke, noge, obraze), različne predmete, tehnične naprave, vozila in podobne stvari je razmestil na ozadja, zaznamovana s strukturami mrež in z večjimi površinami barvno nasičenih polj.
Na sliki Sanje v ospredje stopa slikovita interpretacija izrazito osebno doživetega sanjskega dogajanja; tako lahko na platnu opazimo različne elemente, predmete iz stvarnega sveta, ki pa so – tako kot v sanjah – izmaknjeni zemeljski težnosti in logičnim časovno-prostorskim razmerjem. Vse skupaj preveva za Kregarja značilna lirično občutena barvna paleta in tako kot rdeča nit povezuje različne faze njegovega slikarstva, ki jih razumemo tudi kot nenehno stopanje v dialog z evropskimi umetnostnimi dosežki; tem je Kregar kot svetovljan in poznavalec umetnosti vztrajno sledil ter jih pionirsko predstavljal v domovini.
