Družba, ki se ne zaveda ravnovesja med fizično in intelektualno aktivnostjo, je izgubljena

To so pomenljive besede prof. dr. Zvezdana Pirtoška, zdravnika nevrologa in profesorja kognitivnih nevroznanosti, ki podpirajo neštete pozitivne vidike petja. O njih je tekla beseda na okrogli mizi ob otvoritvi festivala Europa Cantat 2021, ki je potekal od 16. do 25. julija 2021 v Ljubljani. Na okrogli mizi so bili zbrani strokovnjaki z različnih področij, ki so predani zborovskemu petju in skupinskemu prepevanju. Govorniki so se osredotočili na prednosti, ki jih človeštvu prinaša zborovsko muziciranje, in izzive, ki jih je na to področje vnesla pandemija.

Prednosti skupinskega petja

Petje je v Sloveniji brez dvoma zelo priljubljeno. To dejstvo podpirajo osupljive številke: 10 milijonov ur na leto je bilo namenjenih prostovoljnim dejavnostim ki so bile povezane z glasbo; v Sloveniji imamo med dvema milijonoma prebivalcev 80.000 aktivnih pevcev, 2.500 pevskih ansamblov in 1.300 dirigentov. Že na samem začetku je Sonja Greiner, generalna sekretarka Evropske zborovske zveze, poudarila vse dobro poznane pozitivne učinke skupinskega petja: od fizičnih (splošno dobro počutje) do psiholoških elementov (sprostitev in navdušenje) ter osrečujočih učinkov, ki jih sprožita povezovalno delovanje v skupnosti in samo druženje. Drugi gostje so še poudarili, kako je petje pomemben regulator čustev v odnosu z drugimi in kako si s prilagajanjem in potrpežljivo vztrajnostjo, da zazvenijo vsi v zboru, navsezadnje prizadevamo za bolj harmonično družbo v celoti.

 

Kaj se dogaja med petjem v možganih?

Zvezdan Pirtošek je spregovoril o pozitivnih učinkih petja v različnih obdobjih človekovega razvoja, pri čemer je posebej spregovoril o otrocih, ki se praviloma radostno odzivajo na harmonične zvoke, pa tudi o bolnikih z demenco, Parkinsonovo boleznijo ali drugimi psihičnimi težavami. Te bolnike glasba dobesedno prebuja, z besedami namreč do njih mnogokrat ne moremo več. Pri petju, kjer praviloma zavestno kontroliramo svoje dihanje, se aktivira parasimpatično živčevje in z njim njegov najpomembnejši živec, imenovan vagusni, ki skrbi za regeneracijo telesa in njegovo sprostitev. V sodobnem načinu življenja je skoraj nepretrgoma aktivirano simpatično živčevje, kar dolgoročno vodi v različna bolezenska stanja, zato je izjemnega pomena, da vedno znova spodbujamo tudi vagusni živec. Opravlja namreč nešteto pomembnih funkcij, med drugim ščiti srce pred preobremenjenostjo, uravnava delovanje imunskega sistema, sodeluje pri obnovi celic in regulira dihanje. Med petjem se njegovo delovanje odraža v sproščenosti in občutkih miru, pripadnosti in varnosti. Prof. Pirtošek je dodal, da »gre za pomembno poglabljanje zavedanja o glasbeno-lingvistični zavesti. Če je levi del možganov bolj odprt za semantiko, analitičnost in razumevanje, desni del poglablja občutek čudovitega čustva, ki verbalno sicer ni izrazljiv, a je tako močan, da kot človek brez pesmi oz. glasbe ne bi mogel preživeti«.

 

Petje preko ekranov proti petju v zboru v živo

Med pandemijo je tehnologija nedvomno zbližala ljudi med seboj. Čeprav so občutki virtualnega ali resničnega sveta prebujeni z istim delom možganov, obstaja bistvena razlika med obema. Delovanje možganov med petjem preko ekranov je bolj skromno in veliko manj intenzivno. »Noben digitalni medij se nikakor ne more primerjati z resnično izkušnjo, še najmanj pri otroku,« je poudaril prof. dr. Pirtošek.

 

»Zato pravim hvala za glasbo«

Strokovnjaki na okrogli mizi so razpravo zaključili z dejstvom, da petje prinaša veselje do življenja, ki izboljšuje samopodobo, uravnava človekove anksioznosti vseh vrst in spodbuja pevce, da premagujejo svoje osebne potrebe, individualnost in »soliranje« v korist harmoničnega sozvočja celotne družbe. Kaj več si lahko še želimo? »Zato pravim hvala za glasbo, za pesmi, ki jih pojemo in za vse veselje, ki ga prinašajo.« (ABBA) V Zavodu sv. Stanislava smo izjemno ponosni, da petje igra tako pomembno vlogo pri vzgoji mladih.

 

Lily Schweiger Kotar, prof.

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.