Seminar so izvedli trije učitelji iz Osnovne šole Alojzija Šuštarja, in sicer Marija Kušar, Dragica Radojevič in Klemen Banko. Slednji je vodja mednarodnega projekta učilnice v naravi, ki ga sofinancira Evropska unija in poteka v okviru Erasmus+ programa. Naša osnovna šola ima namreč že nekaj let svojo učilnico v naravi, ki iz leta v leto raste in dobiva večji pomen za šolo, omenjeni učitelji pa pomembno sooblikujejo dejavnosti v njej.

V uvodnem predavanju so nam izvajalci razložili sam pojem učilnice v naravi, njen namen in opredelili temeljne cilje ter prednosti, ki jih le-ta prinaša šoli. Med drugim so izpostavili pomen skupnostnega učenja. Zato je bila tudi prva delavnica na seminarju oblikovana tako, da so udeleženci skupaj izvajali skupinsko dinamiko, ki lahko služi kot nekakšno ogrevanje na začetku določene učne vsebine. S tem se je tudi skupina udeležencev pošteno ogrela in malo bolje spoznala med seboj.

Seminar je v nadaljevanju ponudil tri različne delavnice, pri katerih se je lahko vsak udeleženec spoznal z različnimi primeri praktične uporabe naravnega okolja za učenje. Kljub slabemu vremenu se ni nihče pritoževal, saj so bile delavnice izredno poučne. Še posebej velja omeniti tisto, kjer so morali udeleženci opraviti intervju z drevesom. Po menjavi, ko je vsak udeleženec opravil z vsemi delavnicami, je sledilo kosilo, ki je bilo namenjeno tudi bolj neformalnemu druženju med udeleženci.

Po kosilu je sledilo delo po skupinah, to pomeni, da so bili udeleženci seznanjeni z enotnimi navodili, nato pa so kot skupina pripravljali konkreten primer učne ure v naravi. Pri tem so imeli na voljo omejeno število pripomočkov in materialov. Na koncu seminarja so sledile zelo zanimive predstavitve učnih ur, ki so nas s svojo inovativnostjo in predvsem otroško igrivostjo tudi precej nasmejale. S tem se je še enkrat več potrdilo naše spoznanje, da na naše seminarje prihajajo zelo motivirani učitelji, ki si želijo ne samo napredovati v novih spoznanjih, temveč se hočejo tudi preizkusiti v konkretnih učnih primerih.

Tak primer je bila tudi peka palačink v učilnici v naravi, ki smo jo izvedli skupaj s predstavitvijo le-te na licu mesta. K sreči nam je bilo naposled naklonjeno tudi vreme, tako da si je lahko vsak udeleženec pripravil svojo malico na posebej pripravljenem ognjišču. To je bil še en korak naprej v boljšem spoznavanju skupine in predvsem priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj, ki smo jih pridobili in izkusili na seminarju ali pa že imeli iz svoje lastne pedagoške in strokovne prakse.

Upamo, da bo seminar še nekaj časa odzvanjal v glavah vseh, ki smo doživeli njegovo pozitivno ozračje, ter da se nas bo večina opogumila in poskusila spoznanja prenesti v vsakdanje življenje na naših šolah. Kot organizatorji seminarja pa smo lahko resnično zadovoljni številčnega odziva in predvsem pripravljenosti udeležencev na aktivno sodelovanje.

Tadej Rifel