Zasnova spominske razstave ob 50-letnici smrti v Galeriji Družina temelji na izboru slik Staneta Kregarja, ki bodisi še nikoli niso bile razstavljene bodisi niso bile razstavljene že od velike retrospektivne razstave v Moderni galeriji v letih 1971–1972 ali pa v strokovni literaturi niso bile reproducirane v barvah. Zato pomeni takšna predstavitev nov vpogled v Kregarjevo umetnost, ki je zaradi izbora iz vseh slikarjevih ustvarjalnih obdobij tudi manjša retrospektiva. V dveh galerijskih prostorih je razstavljenih štiriindvajset slik, ki so last institucij, slikarjevih sorodnikov in zbiralcev. Največ – kar deset slik – prihaja iz zbirke Nadškofijskega ordinariata Ljubljana, ki niso javno na ogled, večji del te zbirke pa je bil volilo slikarja v oporoki, ročno napisani julija 1973. Razstavljenim delom pa so v preddverju galerije dodali še znana slikarjeva avtoportreta iz Galerije Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava – prvega samostojnega iz leta 1942 in drugega iz ateljeja iz leta 1950 – ki ohranjata slikarjev pogled na lastno zunanjo in notranjo podobo ter nam jo predstavljata še petdeset let po smrti.

Prispevek o razstavi lahko preberete tudi na spletni strani RTV Slovenija Neznani Kregar.

Kregar je ustvarjal v štirih slogih, ki kažejo razvoj likovne umetnosti 20. stoletja doma in na tujem: nadrealizem, poetični barvni realizem, abstrakcija in angažirana nova figuralika. Sredi tridesetih let je v našem prostoru pionirsko nastopil v nadrealističnem slogu, od konca tridesetih let do začetka petdesetih let je slikal v poetičnem realističnem slogu, v zgodnjih petdesetih letih je začel geometrijsko preoblikovati realne podobe in je po letu 1953 prešel v abstrakcijo ter postal pionir tega sloga na Slovenskem. Prvič je abstraktna likovna dela razstavil v Moderni galeriji v Ljubljani leta 1953 in doživel velik odpor, zlasti s politične strani, vendar je pogumno vztrajal ter postal utemeljitelj nove dobe visokega modernizma v slovenskem slikarstvu. Sredi šestdesetih let je začel slikati v slogu nove figuralike, pri čemer je pokazal posebno družbeno angažiranost in upodabljal tudi aktualne dogodke, ki so danes del zgodovine. V literaturi je Kregarja celostno monografsko predstavil Aleksander Bassin, njegovo nadrealistično fazo v povezavi s češko umetnostjo Tomaž Brejc, povojne vplive t. i. Mladih slikarjev francoske tradicije Jure Mikuž, različne ikonografske, slogovne in likovno-teoretske vidike Kregarjeve umetnosti pa so obravnavali Emilijan Cevc, Ivan Sedej, Marijan Tršar, Milček Komelj, Veselka Šorli Puc, Lev Menaše, Bernarda Stenovec, Miloš Bašin, Andrej Doblehar in še drugi avtorji.

Slike na razstavi v Galeriji Družina kažejo lok čez celotno Kregarjevo umetniško ustvarjanje, od nadrealizma preko realizma in abstrakcije do nove figuralike. Vse slike so olje na platno, formati pa so tako manjši za zasebne prostore kot veliki galerijski.

Razstava je na ogled do 31. avgusta.