Poročilo o seminarju Razum, srce in roke

V okviru programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto 2016/17 smo v Zavodu sv. Stanislava letos prvič izvedli seminar za učitelje in vzgojitelje ter druge strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju

Na seminar se je prijavilo 32 udeležcev, in sicer iz vrtca, osnovne šole, srednje šole, gimnazije in dijaškega doma. Zelo smo bili zadovoljni z odzivom, ki kaže na to, da je tematika celostne pedagogike zanimiva in aktualna.

Ker smo želeli vsebine seminarja čim bolj približati udeležencem, smo jih v anketi pred začetkom povprašali o njihovih dosedanjih izkušnjah pri delu z otroki in mladino, pričakovanjih in tudi o tem, kako sami razumejo koncept celostne pedagogike in če so se z njim že sploh srečali. Tako smo lahko deloma prilagodili tudi samo izvedbo predavanj in delavnic glede na ciljno publiko.

Seminar je potekal v treh delih skozi cel dan, in sicer dva petka in eno soboto v oktobru. Večino programa smo izvedli v učilnici, ena delavnica pa je bila izvedena v učilnici v naravi. Prvi dan je bilo razmerje med delavnicami in predavanji še v korist slednjih, nato pa smo z vsakim srečanjem dodali eno delavnico na račun predavanja. S tem smo želeli narediti seminar čim bolj uporaben za konkretno pedagoško prakso. Tudi udeleženci so bili veseli, da niso ves čas samo poslušali, ampak so se lahko tudi med predavanji aktivno vključevali v razpravo s predavatelji. Organizacijo seminarja je v celoti prevzel IREŠ.

 

Mladi danes, vloga likovne umetnosti pri vzgoji in človekova inteligentnost

Seminar smo začeli z uvodnim predavanjem dr. Romana Globokarja, direktorja Zavoda sv. Stanislava, z naslovom »Razumevanje osnovnih značilnosti sodobnega časa in pomena vzgoje v današnji šoli.« Najprej se je ustavil pri vprašanju mladih danes, in sicer kakšni so, kaj si želijo in kdo jih najbolje razume. Za marsikoga je bilo presenetljivo spoznanje, podprto s pričevanji iz človekove daljne zgodovine (Babilonija, antična Grčija), da pogost očitek mladim, da so nevzgojeni, ni nič novega. Nadalje smo lahko slišali nekaj o značilnostih sodobnega okolja in izzivih današnje družbe. Izpostavljeni so bili globalizacija, individualizem, pluralizem, relativizem, lagodnost in nihilizem. Prav slednjemu se je dr. Globokar še posebej posvetil s pomočjo italijanskega misleca Umberta Galimbertija, čigar knjigo z naslovom »Grozljivi gost: nihilizem in mladi« imamo na voljo tudi v slovenščini. Posebej pereč problem v življenju mladih je po avtorjevem mnenju čustvena nepismenost. Vzgoja ima pri tem neznansko odgovornost! Zato se je predavatelj ustavil še pri nujnosti vzgoje za vrednote, ki jo je osvetlil s pomočjo prizadevanj pokojnega akademika dr. Jožeta Trontlja. Na koncu predavanja so bili izpostavljeni naslednji izzivi za vzgojno-izobraževalne procese: spoznati sebe in svoje življenje kot nekaj dragocenega in vrednega, medpredmetno povezovanje, izkustveno učenje, razvoj različnih vrst inteligentnosti, etično vrednotenje, ustvarjalnost kot inovativnost in razmišljanje izven okvirov ter socialne veščine, mreženje in komunikacija.

V drugem predavanju nam je mag. Bernarda Podlipnik, profesorica slovenščine in umetnostne zgodovine na Škofijski klasični gimnaziji ter vodja razstavnih dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava, spregovorila o izkušnji celostne vzgoje z vidika likovne umetnosti. Na podlagi bogatih pedagoških izkušenj nam je v predavanju najprej posredovala delček uvida v doživljanje mladih, ki se soočajo s položajem in svojo vlogo na tem svetu. Kot primer iz prakse je navedla, da mladi na gimnaziji izdelujejo plakate, na katerih ustvarjalno upodobijo dojemanje samega sebe v sodobni družbi. V nadaljevanju nam je z izborom umetniških podob osvetlila današnjo družbo in življenje v njej ter tudi pokazala na možnosti za njeno preseganje. Ravno v tem je namreč največja moč umetnosti, likovne in literarne. Mag. Podlipnik se je naslonila tudi na znanega teoretika vzgoje Jasperja Jula, ki med drugim pravi, da so učitelji poleg staršev najpomembnejši odrasli ljudje v življenju večine otrok in mladostnikov. Ob koncu predavanja so bile izpostavljene še dejavnosti v okviru pouka in izven njega, ki v mladih vzgajajo čut za umetnost. Predavateljica je zaključila z mislijo Rainerja Marije Rilkeja: »Življenje je z bogastvi, ki daleč prekašajo svoje mere, že zdavnaj prehitelo sleherno poznejše obubožanje. – Česa naj bi se torej bali? – Le tega, da bi pozabili! A okrog nas in v nas, koliko opor za spominjanje.«

V popoldanskem delu prvega dne seminarja smo se posvetili temi človekovih inteligentnosti. Predavateljica dr. Gaja Zager Kocjan je predstavila mnogoterost inteligentnosti, kar je danes prevladujoča teorija, ki jo je treba upoštevati tudi v vzgoji in izobraževanju. Najprej smo si ogledali vidike inteligentnosti, kot jih vidijo nepsihologi. Ti navadno izpostavijo praktično sposobnost reševanja problemov, verbalno sposobnost, socialno kompetentnost, pa tudi medosebne sposobnosti in moralne značilnosti. Dr. Kocjan je nato to vedenje nadgradila s teorijami znanstvene psihologije. V osnovi ločimo tri poglede na inteligentnost: biološki, psihometrični, ki nam je najbolj znan v obliki testov IQ, in širši modeli, ki vsebujejo npr. tudi teste socialne inteligentnosti. Hkrati pa širši modeli, ki so zadnji čas vse bolj relevantni in priljubljeni med strokovno in laično publiko, vsebujejo tudi t. i. teorijo mnogoterih inteligentnosti (Gardner) in čustvene inteligentnosti. Predavateljica je posebej poudarila, da so analitični vidiki inteligentnosti pomemben napovednik uspeha na različnih področjih življenja, še zdaleč pa ne edini. V drugem delu predavanja smo se osredotočili še na vlogo šolskega okolja, ki predvsem skrbi za oblikovanje človekove inteligentnosti kot kulturnega znanja ter za širino in globino splošnega znanja. Poleg dednosti in okolja, ki oba na svoj način vplivata na inteligentnost, ima ključen pomen v šoli tudi motivacija učenca, za katero veliko odgovornost nosi učitelj. Če inteligentnost pomeni učinkovito reševanje problemov z eno najboljšo možno rešitvijo, pa je ustvarjalnost izvirna, svojska pot do rešitve, smo še slišali ob koncu predavanja, ki se je zaključilo z vsesplošno diskusijo o pomenu različnih vidikov inteligentnosti v šolskem prostoru.

Pridobljeno znanje in različne vidike inteligentnosti smo nato v nadaljevanju utrdili in poglobili še v istoimenski delavnici, kjer je bilo še več priložnosti za medsebojno interakcijo in izmenjavo mnenj. Udeleženci so predvsem reflektirali izkušnjo lastnega učnega okolja in jo delili drug z drugim, kar je zaradi različnosti okolij pomenilo dodano vrednost teoretičnemu delu. Dr. Kocjan pa je naposled vodila pogovor z udeleženci o tem, kako bi lahko še izboljšali pozornost na različnost inteligenc v vzgojno-izobraževalnih procesih. S tem se je prvi dan seminarja tudi zaključil.

 

Mladi na precepu, načela celostne vzgoje in temeljne potrebe otroka in mladostnika

Dva tedna sta hitro minila in že smo bili spet skupaj na drugem delu seminarja, ki smo ga tako kot prvega začeli s tematiko mladih, le da tokrat v obliki delavnice, ki jo je vodil sodelavec IREŠ-a dr. Tadej Rifel. Uvodoma so bili v ospredju rezultati raziskav Mladina 2010 in 2013, na podlagi katerih so bile podane nekatere temeljne ugotovitve o stanju med mladimi danes. Udeleženci so nato v manjših skupinah obravnavali izjave mladih, ki so se dotikale področij študija, zaposlitve ter stanja v družbi in državi nasploh. Nato sta bila kot ključna za šolski prostor izpostavljena dva poudarka iz raziskav, in sicer virtualizacija in globalizacija. V drugem delu delavnice se je voditelj navezal na mnenja, ki so jih udeleženci o mladih napisali v že omenjeni posebni spletni anketi. Delavnica se je zaključila s pogovorom z udeleženci, ki so izpostavili svojo lastno izkušnjo poučevanja in vzgajanja mladih danes.

Tudi predavanje o celostni vzgoji je izvedel dr. Tadej Rifel. V njem je najprej izpostavil, da celostnost ne more temeljiti ne na metodah poučevanja ne na učnem okolju, temveč preprosto na posamezniku kot osebi. Mlad človek je izhodišče celostne pedagogike. Zato je pomembno, da celostnost razuma, srca in rok vidimo v konkretnosti otrok, ki so nam zaupani v vrtcih, šolah in drugih ustanovah. To je bilo v predavanju tudi konkretno prikazano s podobami. Osrednje sporočilo predavanja pa je bilo namenjeno načelom celostne vzgoje, ki so: vzgoja in izobraževanje gresta z roko v roki, človek je središče celostnosti, ustvarjalnost med tradicijo in inovacijo, alternativni pouk, pedagog motivator ter dialoškost. Seminar je ponudil priložnost za sistematizacijo teh načel, ki jih katoliške šole že uresničujejo. »Zunanji« udeleženci pa so bili seznanjeni s tako imenovano pedagoško metodo RSR (Razum, srce in roke), ki na kratko povzema bistvo celostne pedagogike. Največja prednost takega pristopa je, da je resnično blizu življenju, saj iz njega izhaja in nanj tudi pripravlja.

V popoldanskem delu drugega dne seminarja je s predavanjem in delavnico zopet nastopila dr. Gaja Zager Kocjan, ki je tokrat spregovorila o temeljnih potrebah in njihovi vlogi pri razvoju otroka in mladostnika. Že na začetku je bilo izpostavljeno, da potreba ni samo tisto, kar nam pomaga preživeti, temveč predvsem to, kar nam pomaga zaživeti bolj uresničeno. Potrebe zato delimo na fiziološke in psihične, te pa še nadalje organizmične in pridobljene. Obstaja več razvrstitev temeljnih potreb, najbolj znana je tista po Maslowu, ki so si jo udeleženci še enkrat priklicali v spomin. Ključno je predvsem to, da posameznik zna na pravi način zadovoljevati vse različne potrebe. Tako teorija samodoločenosti kot ključne tri potrebe, ki so povezane s psihičnim zdravjem, optimalnim razvojem in uspešnim funkcioniranjem posameznika, navaja: kompetentnost, avtonomijo in povezanost. Na podlagi teh treh so nato udeleženci v delavnici, ki je sledila, poskušali oceniti svoje vzgojno okolje, če in v kakšni meri se omenjene tri potrebe uresničujejo v pedagoški praksi. Pri tem ključno vlogo odigra tudi motivacija otrok in učencev za delo in ustvarjanje, ki mora biti predvsem notranja. Tudi temu vidiku povezanosti med motivacijo in potrebami smo se na kratko posvetili v predavanju in delavnici.

 

Kompetence, narava, glasba in skupnost

Zadnji dan seminarja je bil zelo praktično obarvan. Na vrsti so bile tri delavnice in zgolj eno predavanje. S tem smo želeli, da bi udeleženci ob koncu odnesli čim več motivacije in praktičnih izkušenj nazaj na svoja delovna mesta. Po odzivih v živo že ob zaključku seminarja in nato še v evalvaciji, ki so jo udeleženci izpolnili prek spleta, je bilo zaznati, da je bil ta cilj vsekakor dosežen.

V prvi delavnici je sodelavec IREŠ-a Marko Weilguny teoretično osvetlil ključne kompetence v sodobnem svetu in njihovo praktično uporabnost v šoli. Pri kompetencah gre v osnovi za preplet znanja, spretnosti in odnosov. Ključne pa so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. Ena izmed njih je digitalna pismenost, ki vključuje varno in kritično uporabo tehnologije informacijske družbe pri delu, v prostem času in sporazumevanju. V ta namen je vsak od udeležencev prejel v uporabo tablični računalnik in tako sam preizkusil nekatera uporabna orodja za pouk ali druge dejavnosti. Motivacija udeležencev je bila toliko večja, saj je bila predstavitev resnično interaktivna in je odsevala realnost situacije, ko npr. celoten razred učencev uporablja sodobno tehnologijo pri poglabljanju znanja in nabiranju izkušenj. Za zaključek delavnice je bil predstavljen še zelo pomenljiv kratek film, ki problematizira šolsko učno okolje, ki se noče prilagajati spremembam v današnjem svetu.

Zadnji dan seminarja je bila skupina udeležencev med seboj že toliko domača, da so lahko za konec kot razred otrok uživali v učilnici v naravi, kjer jim je Klemen Banko, učitelj na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, ki je odgovoren za projekt učenja v naravi, izkustveno predstavil nekatere možnosti, ki jih ponuja tak način poučevanja. Skupaj z zadnjo delavnico, ki je bila namenjena grajenju skupnosti v šoli, je bila to zagotovo najbolj neposredna motivacija za druženje med pedagogi tudi v prihodnje. Dovolj poveden je odziv ene od udeleženk: »Seminar, poln presežkov, ki mi je dal veliko več, kot sem pričakovala. Tako za moje delo v šoli, predvsem pa za vzgojo svojih otrok. Hvala!«

Helena Fojkar Zupančič, ki na Škofijski klasični gimnaziji vodi dva pevska zbora in dijake poučuje solopetje, za svoje uspešno delo pa je pred kratkim prejela tudi nagrado Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja, je spregovorila o moči glasbene umetnosti. V svojem predavanju je udeležencem približala pozitivne vidike sodelovanja v zboru za mladega človeka, ki poleg umetniškega izražanja vsebujejo tudi socialne in druge pomembne kompetence za življenje. Pri tem gre za drugačno raven izobraževanja in vzgajanja, saj mlade srečujemo v bolj svobodnem in odprtem ustvarjalnem prostoru. Zato je vidik umetnosti še toliko bolj pomemben za celostno šolsko okolje.

Za konec seminarja pa sta šolska psihologinja na Škofijski klasični gimnaziji Maja Turšič in učitelj vere in kulture Gregor Celestina izvedla še delavnico o pomenu skupnosti za učna okolja, ki je bila izrazito motivacijsko naravnava. V manjših skupinah so izdelali plakate, na katerih so izpostavili ključne stvari za povezovanje v šoli. Tako je delavnica zelo povezovalno delovala tudi na skupino udeležencev. Še posebno simbolno vrednost za pomen skupnosti pa je na koncu predstavljala mreža, ki so jo s pomočjo vrvice med seboj spletli udeleženci, ko so povedali vsak svoj najmočnejši vtis o seminarju.

 

Pogled v prihodnost

Upamo, da bo seminar o prednostih celostne pedagogike »Razum, srce in roke« kmalu dobil svojo ponovitev in tudi nadaljevanje, ki bo na podlagi izkušnje prve izvedbe nadgradilo nekatere aktualne pedagoške vsebine. Vsekakor se veselimo tako ustvarjalnega in pozitivnega srečevanja med delavci v vzgoji in izobraževanju!

 

dr. Tadej Rifel

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.