Prvi šolski dan v Zavodu sv. Stanislava

Že okroglih 30 let je 1. septembra (odvisno od koledarja kdaj tudi 2. ali 3.) posebej živahno tudi v Zavodu sv. Stanislava in nič drugače ni bilo niti danes. Zavodska skupnost, ki je danes skupaj vstopila v novo šolsko leto, od najmlajših vrtičkarjev do najstarejših študentov in skupaj z vsemi zaposlenimi šteje približno 1700 duš, kar je znatno – približno 10-krat – več od 1. septembra 1993, ko je s poukom začelo 5 oddelkov 1. letnika Škofijske klasične gimnazije.

Prvi korak v novo šolsko leto je bila za dijake, profesorje in druge zbrane v župnijski cerkvi sv. Vida v Šentvidu sveta maša, ki jo je ob somaševanju zavodskih duhovnikov daroval g. nadškof Stanislav Zore.

V uvodnem pozdravu je direktor zavoda mag. Anton Česen spomnil, da nam tudi letos Bog v svoji dobroti naklanja priložnosti, da bi rasli in zoreli v modrosti in vednosti. Da bi delili dobro in se veselili vsakega trenutka. Želje in pričakovanja, negotovosti in strahove, srečanja in nove prijateljske vezi, vse želimo izročiti v Božje roke, da bi bilo leto blagoslovljeno.

G. nadškof je v razmišljanju na pragu novega leta rasti, zorenja, odkrivanja vseh čudes, ki so položena v ta svet, in odkrivanja samega sebe posebej podčrtal tri poudarke iz Božje besede.

V berilu je sv. Pavel naročil: Čedalje bolj napredujte! Ljudje pojem rasti radi zožimo, mislimo, da se rast na neki točki ustavi. Vendar moramo nenehno napredovati intelektualno, rasti kot ljudje in rasti tudi duhovno – pomembna je celovitost rasti, saj le taka vodi v osrečujočo podobo samega sebe. Skušajmo napredovati s pogledom, uprtim v Boga.

Sv. Pavel je prav tako zapisal: “Božja volja je, da se posvetite.” Da storiš tisto, kar je prav, je potreben pogum. Posvečujte se v odločanju za dobro, za prav, za Božjo voljo.

V evangeliju smo slišali o desetih dekletih, petih pametnih in petih nespametnih, ki s seboj niso vzele olja za svoje svetilke. Nespametna dekleta so živela iz trenutka, ko se je nekaj zgodilo drugače od pričakovanj, so bile izgubljene. Pametne pa so gledale naprej in ravnale v skladu s tem. Pomembno je gledati naprej in biti pripravljen.

Vsem so dobro znani trenutki, ko se nam ne ljudi storiti tistega, kar bi morali. Zato se je treba uriti, da storiš, kar je prav. Kar lahko storiš sedaj, stori sedaj.

V življenju je zastonj samo ena stvar in to je Jezusova ljubezen. Oklenite se je – tako bo leto rodovitno in osrečujoče.

Prisluhni sveti maši Zavoda sv. Stanislava na prvi šolski dan

Prisluhni pridigi med sveto mašo Zavoda sv. Stanislava na prvi šolski dan

Po zaključku maše je dijake nagovoril tudi ravnatelj Škofijske klasične gimnazije in Jegličevega dijaškega doma Rihard Režek.

Drage dijakinje in dijaki.
Čeprav se zdi, da se šolska vrata konec junija zaprejo in začetek septembra odprejo, nikakor ni tako. Kadar nam je za nekaj zares mar, se miselni procesi, povezani s tem, nikoli povsem ne prekinejo. V poletnih mesecih se za nekaj dni lokacija tkanja načrtov pri nekaterih zagotovo preseli v gore, na morje, ob letošnjih poplavah žal tudi na različne delovne akcije, pri nekaterih izmed vas letošnje poletje tudi v Lizbono, na razne tabore ali preprosto na domače terase, kjer je velikokrat najlepše. To šolsko leto bo leto praznovanja, v katerem bomo obeležili 30. obletnico od začetka vnovičnega delovanja naše gimnazije in dijaškega doma. Razmišljam, kje smo v tem trenutku. Če za primerjavo pogledamo povprečnega človeka, ki je star 30 let, ugotovimo, da hodi, poleg maternega govori še kakšen tuji jezik, za njim je osnovna, srednja šola, verjetno je doštudiral, mogoče je poročen, ima lastno družino, opravlja takšna in drugačna poslanstva. Živi. Naša šola in dijaški dom imata zavidljivo lepo stavbo in okolico, ki ponujata številne priložnosti, odličen vzgojno-izobraževalni program, kjer
dosegamo nadpovprečne rezultate, krasi nas povezanost, veselje, občasno tudi preizkušnje in žalost. Ponosni smo tudi na mnoge alumne, ki s svojim življenjem kažejo, da so bili in so še del zavoda. Živimo. Tako bi na hitro rekli. Imamo zelo veliko. Pa se tega zavedamo?
Pred kratkim mi je znova na pot prišla misel, da je modro biti hvaležen za tisto, kar imaš, in ne nesrečen zaradi tistega, česar nimaš. Preproste besede, s katerimi se ni težko strinjati. A nekoliko težje jih je zares živeti. Vse prevečkrat se ustavimo pri kritikah samega sebe, ugotovitvah, česa ne zmoremo, opažanjih, da so drugi boljši od nas. Premalokrat smo ponosni nase, na svoje talente, prizadevnost, na vse tisto, zaradi česar nas drugi občudujejo, pa se največkrat tega niti ne zavedamo. Spremenimo to.
Želim si, da bi nas letošnje vodilo »Iz hvaležnosti ljubiti« spodbujalo k temu, da bi se s hvaležnostjo ozirali v preteklost in bili hkrati hvaležni za vse, kar nam pride na pot. Rad bi, da bi vsak izmed nas s svojo edinstvenostjo dajal priložnost veselju, svojim talentom, bližnjemu in krepitvi skupnosti, da bi tako Njegova ljubezen delovala in nas povezovala. Skupaj nam je lepo in skupaj smo močni. Zavedajmo se tega.
Veselim se trenutkov z vami.

Prisluhni nagovoru ravnatelja Škofijske klasične gimnazije g. Riharda Režka

Ob 9.30 se je na zavodskem forumu odvila uvodna slovesnost ob vstopu v novo šolsko leto, ki se je tradicionalno začela z dvigom slovenske zastave in državno himno. Zbrane sta nagovorila direktor zavoda Anton Česen in predstavnica dijakov Ana Adlešič, kulturni program pa je vključeval še recitacijo učenke osnovne šole in pesem slavilnega benda, ki je spomladi pričel z delovanjem v sodelovanju glasbene šole in gimnazije.

Direktor je v svojem nagovoru med drugim izpostavil, da nas bo ob 30-letnici ponovnega delovanja zavoda vodil stavek Iz hvaležnosti ljubiti. Za vsakogar od nas je vedno priložnost, da pogledamo, za kaj smo hvaležni – v svojem življenju, v srečanjih z bližnjimi, v odnosu do Boga in za stvarstvo, ki nam je podarjeno. Letošnje poletje je mnogim prineslo stisko in strah – a tudi izjemna dejanja povezanosti in solidarnosti. In prav dejanja ljubezni – skromna, majhna in tiha so tista, ki prinašajo notranji mir in moč. Naj bo tudi to leto priložnost za dobro, za pogum in za medsebojno pomoč. Vsem, še posebej tistim, ki prvič prestopajo prag nove šole, je zaželel korajže in zaupanja. 

Ana Adlešič, predsednica Dijaške skupnosti Škofijske klasične gimnazije, pa je v besedah spodbude – tako za začetnike v šolskih klopeh kot najizkušenejše – ob vstopu v “maraton šolskega leta” spomnila, da na tej poti nihče ni sam; vsi se morajo truditi, ob tem pa ne pozabiti tudi uživati in dihati s polnimi pljuči.

Na Škofijski klasični gimnaziji se posebej veselimo šestih oddelkov čisto svežih škofijcev, ki so se po skupni uvodni slovesnosti zbrali v dvorani Matije Tomca. Ravnatelj je posebej njim namenil še nekaj pozdravnih in spodbudnih besed, zatem pa so jih poklicali njihovi novi razredniki in jih po prvem skupnem fotografiranju odpeljali spoznavat šolo in življenje na njej.

G. nadškof je po blagoslovu prvošolcev v osnovni šoli obiskal še dijake 4. letnika gimnazije in skorajšnje maturante spodbudil, da ob vseh intelektualnih prizadevanjih ne bodo pozabili na tisto, kar je še bolj ključnega pomena – da bodo dobri in srčni ljudje.

 

Spletna Družina: Prvi šolski dan v Zavodu sv. Stanislava [FOTO]

Domovina: Prvi šolski dan z več šolarji kot lani. Kako bo s šolo na poplavljenih območjih?

 

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava Skip to content