Urška, za začetek nam povej, kako preživljaš »najdaljše počitnice« med gimnazijo in študijem na univerzi?

To poletje sem veliko potovala; bila sem v Ameriki z družino in na Portugalskem s prijatelji, kjer je potekalo svetovno srečanje mladih v Lizboni. Kar nekaj časa sem preživela s prijatelji na morju, na oratoriju ali s sorodniki. Seveda pa sem nekaj dni preživela tudi v brezdelju, ko sem le gledala kakšne serije.

Urška na zasluženih počitnicah na Floridi

Kako je biti diamantna maturantka?

Zelo lepo, saj mi to predstavlja nagrado za trud v vseh letih gimnazije. Kljub temu pa se mi ta rezultat ne zdi tako pomemben, kot bi mogoče pričakovala, saj sem na dan rezultatov namreč dobila 33 točk, do diamantne mature pa sem prišla šele z ugovorom. V času čakanja se mi je matura začela zdeti manj pomembna kot do tedaj. Vseeno pa me je rezultat zelo razveselil, še posebej ko sem videla, da mi ga iskreno privoščijo tudi domači in prijatelji.

Kljub trudu pa si diamantne mature (niti med letom niti med čakanjem na odgovor o ugovoru) nisem upala pričakovati. Po tihem sem si jo želela, vendar pa sem ciljala predvsem na zlato maturo.

Kdaj si se odločila poiskati še en odstotno točko? Kaj te je pri tem vodilo?

Na podelitvi maturitetnih spričeval z ravnateljem Rihardom Režkom

Sprva sem bila prepričana, da se te ene točke ne splača iskati, saj je rezultat že tako lep, za fakulteto, kamor sem se vpisala,  pa ni bilo omejite. Kljub temu pa sem malo pregledala maturo in videla, da so mi pri slovničnemu delu latinščine nekaj narobe ocenili. Svojo maturo sem pokazala še obema profesoricama latinščine, ki sta me učili, in sta mi nato pomagali pri ugovoru.

Kako si ti doživljala četrti letnik gimnazije, ki predstavlja neposredno pripravo na maturo?

Skozi vse leto se mi je zdelo, da se matura prehitro približuje, kasneje (zadnji mesec pred začetkom) pa sem le še upala, da hitro pride in nato hitro mine. Najprej smo pisali esej pri slovenščini, na katerega se nisem prav posebej pripravljala, saj še nisem imela občutka, da je napočila že prava matura in to ni le en izmed vseh navadnih testov. Nato smo imeli čez tri tedne angleščino, za tem pa v roku treh tednov še vse ostalo. Kar se tiče pisnega dela mature, sem imela veliko srečo, saj sem imela predmete zelo lepo razporejene – med vsakim vsaj dva dneva časa za učenje. Najbolj me je zaskrbelo, ko sem videla razpored ustnega dela mature. Vse štiri predmete z ustnim delom in fiziko kot zadnjim pisnim izpitom sem imela namreč v istem tednu. Kljub temu pa se je vse lepo izšlo; največ sem se učila slovenščine, ostalo pa sem le malo ponovila, saj mi je zelo koristilo sprotno delo preko celega leta.

Kakšno je bilo tvoje počutje med maturitetnimi izpiti?

Dnevi pred samimi izpiti so bili stresni, velikokrat sem rabila več ur, da sem sploh lahko zaspala. Prav tako mi je proti koncu motivacija močno padala. Vseeno pa je bil tudi ta mesec lep in poln doživetij. Zdi se mi, da je bil vikend, ko smo pisali angleščino in nato slovenščino v ponedeljek, edini vikend, ki sem ga v štirih letih celega preživela v JDD-ju. Vreme je bilo zelo lepo, zato smo se, kljub ravno odpisani maturi, z ostalimi zvečer odpravili na sprehod in igrali odbojko. Tudi prej omenjeni teden z vsemi ustnimi ocenjevanji je bil poln majhnih dogodkov; en dan sem odšla domov na valeto svoje mlajše sestre, en dan sem bila na koncertu Stična benda, ki je bil pred zavodom.

Urška s sošolkami na maturantskem plesu

Kako ti vidiš priprave na maturo na ŠKG? Bi kaj posebej pohvalila, si morda kaj pogrešala?

Priprave so se mi zdele super. Profesorji so nam vsa leta govorili, da moramo delati sproti, vendar se mi to nikoli ni zdelo tako izrazito pomembno. Med maturo pa sem opazila, kako prav so imeli. Pri fiziki npr. nam je profesor vsak teden dal ogromno naloge, ki sem jo včasih reševala tudi več ur. Na koncu pa sem zadnji dan pred maturo iz fizike le še malo ponovila (tisti dan me je bolela glava in se nisem veliko učila) in naslednji dan dobro odpisala.

Všeč so mi bile tudi ločene priprave za višji in nižji nivo pri matematiki in angleščini. Še posebej koristne so bile pri matematiki, kjer me je zanimalo veliko stvari/nalog, ki so se večini razreda zdele pretežke ali neuporabne, in smo jih tako lahko v teh urah, ko smo bili ločeni po nivojih, skupaj reševali. Mogoče sem zaradi tega pogrešala ločevanje po nivojih že v nižjih letnikih.

Tvoja izbrana predmeta na maturi sta bila fizika in latinščina. Kaj je botrovalo tej izbiri?

Najprej sem izbrala fiziko, saj mi je bila zelo všeč. Ker na začetku leta še nisem vedela, kaj bi rada študirala, sem želela vsaj en naravoslovni predmet in mi je bila fizika izmed vseh najboljša. Zdi se mi, da je, če jo razumeš, lahko precej lahka. Ne zahteva veliko teoretičnega znanja, temveč bolj logično razmišljanje. Za latinščino nisem bila takoj prepričana, izbirala sem med tem in informatiko. Na koncu sem se odločila za latinščino, da sem jo lahko pisala na višjem nivoju, zaradi česar sem angleščino vzela na osnovnem. To se mi je zdela njena največja prednost.

Kako komentiraš slovenski maturitetni esej, o katerem se letos precej razpravlja?

Slovenski esej se mi je zdel kar v redu. Tema bi bila sicer lahko boljša, ampak se mi tudi ta ni zdela tako grozna. Zdi se mi, da smo se zelo veliko pripravljali in premislili o ogromno možnih temah in primerjavah, na koncu pa smo pisali o nečem, kar smo med poukom omenjali bolj malo. Nam je pa to dalo možnost, da smo res pisali o tem, kako smo knjige dojemali sami, in nismo opisovali mnenja profesorice ali ostalega razreda.

Na razrednem pevskem festivalu

Kako gledaš na leta šolanja na ŠKG?

Gimnazijska leta so minila kar malo prehitro, še sploh zaradi korone in posledično šolanja od doma skoraj ves drugi letnik. Seveda je bilo vsa štiri leta potrebnega veliko učenja, vseeno pa si bom ŠKG zapomnila predvsem po dogodkih, kot so ekskurzije, duhovne obnove, izdelava jaslic in mnogo drugih razrednih doživetjih. Gotovo mi bodo ostala v zelo lepem spominu.

Kaj posebej dragocenega si se naučila na ŠKG za življenje?

Naučila sem se potrpežljivosti, vztrajnosti in trdega dela, ŠKG pa mi je razvijala tudi ustvarjalnost in občutek za sočloveka.

Kaj sicer rada počneš v življenju, kdo/kaj je tvoja najljubša družba? 

Prosti čas rada preživljam z drugimi. Moja najljubša družba so prijatelji iz dijaškega doma in šole (gimnazije in osnovne šole) in (razširjena) družina.

Ali imaš občutek, da družba v Sloveniji pričakuje veliko od uspešnih dijakov?

Urška pri slapu Savica

Sama niti nimam takega občutka. Zdi se mi, da vsi znajo ceniti razne dosežke, še posebej na mednarodnih tekmovanjih, vendar pa vsakdo razume, da je konkurenca pogosto zelo močna in tudi najbolj uspešni včasih ne dosežejo svojih ciljev.

Kaj bi rada počela v življenju? Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?

Zaenkrat še ne vem točno. Izbrala sem študij matematike, tako da nekaj v tej smeri. Poleg dokončanega študija si želim, da ne bi porabila vsega prostega časa zgolj za učenje, ampak tudi v družbi sovrstnikov in pri dejavnostih, ki me osrečujejo. Dolgoročnih načrtov še nimam.

Kaj je o Urški povedala Andreja Jelovčan, njena profesorica za matematiko: »Urška je v vseh štirih letih šolanja na ŠKG prejela prvo nagrado na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike. Njeno reševanje tekmovalnih nalog je vedno izgledalo igrivo, lahkotno in preprosto, čeprav je reševala zelo težke naloge. V razredu je delovala povezovalno in optimistično. Pri urah matematike je bila potrpežljiva, ko sem večkrat razlagala kakšno bolj osnovno nalogo njenim sošolcem. Njeno matematično razmišljanje pa je bilo vedno daleč nad običajnim znanjem srednješolca. Kadar je Urška med uro matematike dvignila roko, sem vedela, da bom morala dobro razmisliti, da ji bom lahko odgovorila. Ker so bila njena vprašanja tako kompleksna, sem večkrat tudi jaz s podvprašanji preverila, če prav razumem njeno vprašanje. Sošolci večinoma niso razumeli, kaj me Urška sprašuje, bili so pa neskončno veseli njenih vprašanj, ker so si tako med uro matematike pridobili malo časa za »počitek««.

Urška s svojim razredom in razrednikom dr. Tinetom Pergerjem, skrajno levo

… in kaj Tine Martin Perger, Urškin razrednik: »Že v osnovni šoli je pokazala, da sta matematika in logika področji, na katerih bo blestela Urška tudi v prihodnosti. V vseh letnikih je posegla po zlatih priznanjih iz razvedrilne matematike, logike ter najvišjih mestih na tekmovanjih za Vegova priznanja in na državnem tekmovanju ACM Bober. Poleg uspehov na tekmovanjih je Urška svojo nadarjenost v šoli kazala tudi na drugih predmetnih področjih, saj je vsako gimnazijsko šolsko leto končala z odličnim uspehom in odličnimi ocenami pri vseh predmetih. Urška pravi, da se je v razredu zelo dobro počutila. Preden je prišla v gimnazijo, je pričakovala bolj nadobuden in povezan razred, kot se je pokazalo na začetku 1. letnika, a se je nato skozi leta izpolnilo tudi to pričakovanje. Urška tako opisuje svoja gimnazijska leta: »Imeli smo zabavne razredne projekte, v katerih sem zelo uživala. To so bili pevski in dramski festivali, razredne jaslice, ekskurzije in duhovne obnove. Prav tako smo imeli zelo dobre profesorje, na katere smo se lahko obrnili in od njih vedno dobili pomoč. Tudi sam pouk je bil sproščen in poln razrednih debat.« Tudi v Jegličevem dijaškem domu je prepoznala spodbudno okolje, kjer se je veliko družila z vrstniki in pridobila delovne navade. V cerkvi so zelo dobre orgle. Predvsem pa ji v lepem spominu ostaja bivanje v domu zaradi vsakodnevnih majhnih trenutkov, kot so recimo skupne večerje, sprehodi, guganje na gugalnici pred domskim vhodom in filmski večeri.«

Bi rada še kaj povedala, pa nisem vprašala?

ŠKG je odlična šola, saj je pouk kvaliteten, hkrati pa ne poudarja samo znanja, ampak nas spodbuja tudi k medsebojnemu povezovanju, sodelovanju in pomoči drug drugemu. Za to izkušnjo sem zelo hvaležna.

Urška, prisrčna hvala za iskrive odgovore. Želimo ti že veliko radostnih trenutkov pri odkrivanju vseh talentov, ki jih premoreš! Srečno!

Zapis je pripravila Lily Schweiger Kotar.